Gel-Mann-Nišidžimov obrazec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Gell-Mann-Nišidžimov obrazec (tudi kot NNG obrazec) povezuje barionsko število (B \,), tretjo komponento izospina ( I_3 \,) ter čudnost (S \,) osnovnega delca z njegovim električnim nabojem ( q \,).

Imenuje se po ameriškem fiziku Murray Gell-Mannu (rojen 1929) in japonskem fiziku Kazuhiku Nišidžimi (1926 – 2009).

Obrazec ima obliko:

 q = I_3 + \frac{B+S}{2} = I_3 + \frac{Y}{2}

kjer je

Prvotno so obrazec potrdili samo eksperimentalno, danes pa je del kvarkovskega modela.

Obrazec velja samo za lahke kvarke (u, d in s).

Za težke kvarke (c, b in t) je potrebno uporabiti naslednji obrazec, ki vsebuje tudi kvantna števila za čar (C \,), dno ( B' \,) in vrh (T \,) :

 q = I_3 + \frac{B+S+C+B'+T}{2} = I_3 + \frac{Y}{2}

kjer so

  • oznake enake kot zgoraj

Dodatno pa so uporabljene še oznake

  •  C \, kvantno število za čar
  •   B' \, kvantno število za dno
  •   T \, kvantno število za vrh

Pri tem pa je hipernaboj enak

 B + S + C + B' + T \,