Gel-Mann-Nišidžimov obrazec
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gell-Mann-Nišidžimov obrazec (tudi kot NNG obrazec) povezuje barionsko število (
), tretjo komponento izospina (
) ter čudnost (
) osnovnega delca z njegovim električnim nabojem (
).
Imenuje se po ameriškem fiziku Murray Gell-Mannu (rojen 1929) in japonskem fiziku Kazuhiku Nišidžimi (1926 – 2009).
Obrazec ima obliko:
kjer je
električni naboj
barionsko število
čudnost
tretja komponenta izospina
hipernaboj (Y = B + S)
Prvotno so obrazec potrdili samo eksperimentalno, danes pa je del kvarkovskega modela.
Obrazec velja samo za lahke kvarke (u, d in s).
Za težke kvarke (c, b in t) je potrebno uporabiti naslednji obrazec, ki vsebuje tudi kvantna števila za čar (
), dno (
) in vrh (
) :
kjer so
- oznake enake kot zgoraj
Dodatno pa so uporabljene še oznake
kvantno število za čar
kvantno število za dno
kvantno število za vrh
Pri tem pa je hipernaboj enak


