Hipernaboj

Okus in kvantna števila: leptonsko število: L barionsko število: B čudnost: S čar: C dno: B' vrh: T izospin: I ali Iz šibki izospin: Tz električni naboj: q naboj X: X kombinacije: hipernaboj: Y Y=2(q-Iz) Y=B+S+C+B'+T šibki hipernaboj: YW YW=2(Q-Tz) X + 2YW=5 (B−L) mešanje okusov matrika CKM matrika PMNS komplementarnost okusa

Hipernaboj (oznaka $Y \,$) je kvantno število povezano z močno interakcijo. Hiper naboj se razlikuje od šibkega naboja, ki je povezan s šibkimi interakcijami. S pojmom hipernaboja se kombinira in poenoti izospin in okus v enoten naboj.

Definicija

Hipernaboj lahko izrazimo z nekaterimi kvantnimi števili okusa

$Y = S+C+B^\prime+T+B$

kjer je

• $S \,$ čudnost
• $C \,$ čar
• $B^\prime \,$ dno
• $T \,$ vrh
• $B \,$ barionsko število

Pojem hipernaboja je bil uveden v 60. letih prejšnjega stoletja z namenom, da se uredi sistem množice podatomskih delcev in da bi določili ohranitvene zakone pri pretvorbah delcev.

Ohranitev hipernaboja

Ohranitev hipernaboja zahteva ohranitev okusa. V močnih interacija se ohranja hipernaboj, v šibkih interakcijah pa ne.

Povezava z električnim nabojem in izospinom

Povezavo z izospinom in električnim nabojem daje Gel-Mann-Nišidžimov obrazec :

$(1) \qquad q = I_3 + \frac{1}{2}Y,$

kjer je

• $I_3 \,$ tretja komponenta izospina
• $q \,$ električni naboj
• $Y \,$ hipernaboj

To lahko zapišemo tudi kot

$(3) \qquad Y = 2(q - I_z)$

Izospin ustvarja multiplete za delce, zanje je

$(2) \qquad Y = 2 \bar q.$

kjer je

• $\bar q \,$ povprečni naboj multipleta

Model s simetrijo SU(2) daje multiplete, ki so določeni s kvantnim številom $J \,$ (skupna skupna vrtilna količina). Vsak multiplet sestavlja $2J +1 \,$ podstanj z enakomerno porazdeljenimi vrednostmi $J_z \,$. Simetrija SU(3) vsebuje multiplete, ki vsebujejo tudi multiplete simetrije SU(2).

Zunanje povezave

• Hipernaboj in simetrija SU(1) (v angleščini)
• Hipernaboj (v angleščini)