Frida Kahlo
Frida Kahlo, mehiška slikarka, * 6. julij 1907, Coyoacán, Mehika, † 13. julij 1954.
Rodila se je v kot Magdalena Carmen Frida Kahlo y Calderón v predmestju Mexico Cityja. Oče Guillermo Kahlo je bil slikar in fotograf nemško-judovskega rodu, s predniki iz Romunije. Mlada Frida je pri šestih letih zbolela za otroško paralizo, zaradi česar je bila njena desna noga precej debelejša od leve. Kljub temu je z odločno in pogumno osebnostjo, ki jo je ohranjala skozi vse življenje, presegla svojo hendikepiranost.
Leta 1925 je preživela prometno nesrečo, v kateri jo je na avtobusu prebodel železen drog, ji zlomil hrbtenico in zapustil telo skozi nožnico. Poškodbe je prestala in sčasoma spet shodila, vendar so ji ostali občasni napadi neznosne bolečine, ki so jo pestili vse življenje. Po nesreči je opustila misel na zdravniški poklic in se predala slikarstvu. Dela, ki jih je slikala na podlagi osebnih izkušenj, so pogosto šokantna v svojem neprizanesljivem upodabljanju bolečine in trdega življenja ženske. Kar 55 od njenih 143 slik je avtoportretov, ki združujejo osebni simbolizem z grafičnimi anatomskimi upodobitvami. Nanjo je vplivala tudi kultura mehiških domorodcev, kar je slikala v svetlih barvah, z mešanico realizma in simbolizma.
Njene slike so pritegnile pozornost umetnika Diega Rivere, s katerim se je pozneje poročila, se ločila, in spet poročila. Zakon je bil zelo nestabilen in težak. Kahlo je zaradi Rivere dobivala napade besa. Ko sta se prvič poročila, je bil on star 42 let, visok 1,86 m in tehtal 136 kg, ona pa je imela 22 let, 160 cm in 45 kg. Nekoč je dejala: »V svojem življenju sta me doleteli dve tragični nesreči. Ena je vključevala avtobus ... druga nesreča je Diego.« Sebe in Diega je primerjala tudi z golobico in krastačo. Kljub temu je večkrat dejala, da je Rivera njena edina velika ljubezen.
Kot dejavna podpornica komunizma, je imela Kahlo domnevno afero s Trockim, ki so ga Stalinovi agenti ubili leta 1940 na njegovem domu v Mexico Cityju. Nekaj časa po smrti Trockega se je Frida odrekla svojemu bivšemu prijatelju in hvalila Sovjetsko zvezo pod Stalinom. Pohvalno je govorila tudi o Mao Cetungu in Kitajsko imenovala za »novo upanje socializma«. Njen dom je bil okrašen s socrealistično umetnostjo, vključno s portretom Marxa, Engelsa, Stalina in Maa.
Čeprav je Kahlino delo včasih uvrščeno v nadrealizem in je večkrat razstavljala skupaj z evropskimi nadrealisti, je tej oznaki ugovarjala. Njena preokupacija z ženskimi temami in figurativna odkritost, s katero jih je izrazila, so jo v zadnjih letih 20. stoletja naredili za kultno osebnost feminizma. Kljub temu pa je z nadrealističnimi slikarji ohranjala prisrčen odnos.
Kahlo je umrla 13. julija 1954 zaradi pljučne embolije. Bolna je bila vse prejšnje leto. Zaradi gangrene so ji amputirali nogo. Njen pepel so nasuli v predkolumbijsko žaro, ki je na ogled v njenem bivšem domu La Casa Azul (špansko Modra hiša) v rodnem Coyoacánu, kjer je danes muzej s številnimi njenimi deli.
Leta 1982 je v Nemčiji izšel biografski dokumentarni film z naslovom Frida Kahlo. Dve leti pozneje (1984) je režiser Paul Le Duc posnel film Frida, naturaleza viva, v katerem Frido Kahlo igra Ofelia Medina. Leta 2002 je holivudsko podjetje Miramax izdalo celovečerni film z naslovom Frida, v katerem naslovno vlogo igra Salma Hayek.
Frida Kahlo je bila znana tudi po nevsakdanji pojavi, vključno s poudarjenimi zraščenimi obrvmi in tankimi brčicami, ki si jih nikoli ni želela odstraniti.
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Frida Kahlo |
- Frida Kahlo Fans - spletišče njenih občudovalcev, v angleščini in španščini
- CGFA Frida Kahlo - galerija njenih slik
