Evropska zastava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Evropska zastava

Evrópska zastáva je sestavljena iz kroga dvanajstih zlatorumenih petkrakih zvezd na modri podlagi, ki predstavljajo popolnost, celovitost in enotnost ter ni povezano s številom držav članic, torej se ne spreminja glede na širitev Unije.[1].

Čeprav zastavo navadno povezujejo z Evropsko unijo, jo je prvotno sprejel Svet Evrope, ki jo je izrecno namenil predstavljanju Evrope kot celote, ne pa katere posamične organizacije, kot sta Evropska unija ali Svet Evrope. Pogosto se uporablja za označitev držav evroobmočja, bolj ohlapno pa predstavlja Evropo kot celino ali evropske države, neodvisne od teh ustanov, v času športnih dogodkov, pa tudi kot prodemokratična zastava v državah zunaj Evropske zveze.[2][3]

Zastavo sta leta 1955 oblikovala Arsène Heitz in Paul M. G. Lévy za Svet Evrope kot njihov simbol; Svet Evrope je ob tem pozval tudi druge organizacije, naj jo sprejmejo. Leta 1985 jo je na pobudo Evropskega parlamenta sprejela Evropska gospodarska skupnost, predhodnica Evropske zveze. Po njej so se delno zgledovale tudi zastave nekaterih drugih evropskih ustanov ali držav, pri katerih je bila Evropska zveza bolj udeležena (kot recimo Bosna in Hercegovina ali Kosovo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zastava Evrope

Iskanje simbola se je začelo v letu 1950, ko je bil vzpostavljen Odbor z namenom preučitve vprašanja o zastavi Evrope. Ob več različnih predlogih se je pojavila jasna tema zvezd in krogov.[4] Grof Richard Nikolaus von Coudenhove-Kalergi je predlagal, naj se sprejme zastava njegove Mednarodne panevropske zveze, ki jo je že sprejela Evropska parlamentarna zveza.[5] Zaradi simbola križa, ki je bil prisoten na tej zastavi, je bil predlog zavrnjen s strani Turčije, članice Sveta Evrope od leta 1949.[6] Kalergi je, da bi premostil muslimanske očitke, zatem predlagal, da bi se križu na zastavi dodal polmesec.[7] Drugi predlog je bila zastava Evropskega gibanja, na kateri se je nahajal velik zelen E na belem ozadju.[8][9] Naslednja oblika zastave je bila predlagana na osnovi olimpijskih krogov: osem srebrnih obročev na plavem ozadju; zavrnjena je bila zaradi podobnosti obročev s klicem, verigo oz. ničlami. En predlog je podal obliko velike rumene zvezde na plavi podlagi, vendar je bil zavrnjen zaradi podobnosti s tako imenovano teksaško Burnetovo zastavo in zastavo Belgijskega Konga.[6]

Posvetovalna skupščina je skrčila predloge na dva dizajna. Eden je bil od Salvadorja de Madariage, ustanovitelja College of Europe, ki je predlagal konstelacijo zvezd na plavem ozadju[10] (pozicioniranih glede na glavna mesta držav članic, z večjo zvezdo za Strasbourg, sedež Sveta Evrope). Ob kroženju zastave po več glavnih mestih Evrope je njena zasnova dobila podporo. Drugi predlog, varianta prvega predloga, je bil podan s strani Arsèna Heitza,[10] ki je delal na poštnem uradu Sveta Evrope in je za to izdelal in poslal več dizajnov.[11] S strani skupščine sprejeta oblika zastave je bila podobna Madariagovi, vendar so bile zvezde razporejene v krog namesto v konstelacijo.[10] Izbrana Heitzova zastava je imela petnajst zvezd, ki so predstavljale število držav članic Sveta Evrope, kljub temu jo je skupščina predlagala Svetu, da jo sprejme.[12]

Odbor ministrov, glavno telo Sveta Evrope, se je strinjalo s skupščino, da bi morala imeti zastava krog zvezd, vendar se je na koncu število zvezd s petnajstih zmanjšalo na dvanajst. Paul M. G. Lévy je narisal natančno obliko nove zastave, kot jo poznamo danes.[4] Parlamentarna skupščina Sveta Evrope jo je odobrila 25. oktobra 1955. Sprejeta je bila 8. decembra 1955, odkrita na gradu Château de la Muette v Parizu 13. decembra.[13][10]

Oblika[uredi | uredi kodo]

Navpična (neuradna) verzija
Konstrukcija

Zastava je pravokotna, njeno razmerje med širino in dolžino je dva proti tri. Dvanajst zlatih (ali rumenih) zvezd je centrirano v krogu polmera tretjine širine na temno plavem ozadju. Vse zvezde imajo pet krakov, so pokončne (z enim krakom v zgornjem in dvema v spodnjem položaju), enakomerno razporejene glede na položaj ur na urini številčnici. Vsak zvezdin polmer je enak eni osemnajstini širine.[14][15]

Število zvezd[uredi | uredi kodo]

Število zvezd na zastavi je stalno dvanajst in ni povezano s številom držav članic Evropske zveze, čeprav jih je le ta imela v času od 1986 do 1994. Prvotno je zastava predstavljala Svet Evrope, ki je imel leta 1953 petnajst članic; predlagano je bilo, da bi bodoča zastava imela po eno zvezdo za vsako članico, število zvezd se ne bi spreminjalo glede na širitev organizacije. Temu je nasprotovala Zahodna Nemčija ob dejstvu, da je ena od članic bila tudi sporno ozemlje Posarja, s tem pa bi pomenilo tudi njegovo suverenost.[16] 12 je bila nazadnje sprejeta kot število brez političnega prizvoka, kot simbol popolnosti in celovitosti.[17]

Marijina razlaga[uredi | uredi kodo]

Madonna in Glory, Carlo Dolci, okoli 1670
Blessing Madonna, vitraž, ki ga je prispeval Svet Evrope katedrali v Strasbourgu leta 1956.[18][19]

Zastava spominja na dvanajst-zvezdno avreolo Device Marije, kot je opisana v Knjigi razodetja, poslednji knjigi Svetega pisma.

Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd.
Knjiga razodetja 12,1

Uradni organi Evropske zveze ne upoštevajo svetopisemske razlage kot mita.[20] Oblikovalec zastave, Arsène Heitz, je kljub temu priznal, da je bil ta mit vir navdiha.[18] Poleg tega je 21. oktobra 1956 Svet Evrope predstavil mestu Strasbourg, uradnemu sedežu Sveta Evrope, vitraž blagoslovljene Device Marije pariškega slikarja Maxa Ingranda za katedralo Notre-Dame de Strasbourg, ki prikazuje Devico Marijo pod krogom dvanajstih zvezd na temno plavi podlagi.[21] Celotno oblikovano podobo je navdihnil prapor Congrégation Mariale des Hommes, dvanajst zvezd se nahaja na kipu znotraj katedrale, ki ga časti kongregacija (dvanajst je tudi število članov Sveta kongregacije).[22]

Mit se je razvil okoli Paula Lévyja, Belgijca židovskega rodu, ki je obljubil, da se bo, če bo preživel vojno, spreobrnil v krščanstvo in postal katolik. Ob ustanovitvi Sveta Evrope je Lévy postal vodja Oddelka za kulturo. Leta 1952 je ob razpravi o ideji evropske zastave podprl sprejetje zastave Panevropske zveze, vendar so jo socialisti in predstavniki Turčije zaradi simbola križa v sojem dizajnu zavrnili kot preveč krščansko. Domnevno je Lévy nekega dne šel mimo kipa Device Marije z avreolo zvezd, ko ga je zadelo z načinom, kako zvezde odražajoč sonce žarijo na plavem nebu. Kasneje je obiskal grofa Benvenutija, beneškega krščanskega demokrata, tedanjega generalnega sekretarja Sveta, in namignil, da bi moral predlagati dvanajst zlatih zvezd na plavem ozadju kot motiv za zastavo Evrope. Kljub temu, ideja za obliko zastave je prišla od Arsèna Heitza in ne Lévyja, ob tem je Lévy izjavil, da je bil zgolj informiran glede povezave s Knjigo razodetja, ko je bila zastava izbrana.[4]

Datum, ko je bila zastava sprejeta, 8. december 1955, sovpada s katoliškim praznikom češčenja brezmadežnega spočetja Device Marije, ki ga je 8. decembra 1854 razglasil papež Pij IX.[21]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ EUROPA – The EU at a glance – The symbols of the European Union – The European Flag, pridobljeno dne 24. december 2011 
  2. ^ Mite (20 October 2004), Belarus: Scores Arrested, Opposition Leader Hospitalized After Minsk Protests, rferl.org, pridobljeno dne 5 August 2007 
  3. ^ Romania slams Moldova's sanctions
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 Account by Paul M. G. Lévy on the creation of the European flag, European NAvigator, pridobljeno dne 15. julij 2008 
  5. ^ Letter to the secretary general of the Council of Europe from Richard Coudenhove-Kalergi, Council of Europe (v francoščini)
  6. ^ 6,0 6,1 Council of Europe fahnenversand.de
  7. ^ Letter from Richard Coudenhove-Kalergi regarding a Muslim modification to the Pan-Europa flag design, Council of Europe (v francoščini)
  8. ^ European Movement crwflags.com
  9. ^ Proposals for the European flag crwflags.com
  10. ^ 10,0 10,1 10,2 10,3 The European flag: questions and answers, European NAvigator, pridobljeno dne 16. avgust 2007 
  11. ^ Lettre d’Arsène Heitz à Filippo Caracciolo (Strasbourg, 5 janvier 1952), European NAvigator, pridobljeno dne 15. julij 2008 
  12. ^ Recommendation 56(1) of the Consultative Assembly on the choice of an emblem for the Council of Europe (25 September 1953), European NAvigator, pridobljeno dne 15. julij 2008 
  13. ^ Council of Europe's Emblems, Svet Evrope, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. avgust 2007, pridobljeno dne 16. avgust 2007 
  14. ^ Graphical specifications for the European flag, Svet Evrope, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. junij 2008, pridobljeno dne 26. julij 2008 
  15. ^ Graphical specifications for the European Emblem, Communication department of the European Commission, pridobljeno dne 16. junij 2011 
  16. ^ Murphy, Sean (25. januar 2006), Memorandum on the Role of Irish Chief Herald Slevin in the Design of the European Flag, Centre for Irish Genealogical and Historical Studies, pridobljeno dne 2. februar 2009 
  17. ^ The European Flag, Europa (web portal), pridobljeno dne 4 August 2007 
  18. ^ 18,0 18,1 "The European Commission and religious values". The Economist. 28. oktober 2004. Pridobljeno dne 4. avgust 2007. 
  19. ^ Large full version of the window, venez-chez-domi.fr, pridobljeno dne 28. januar 2009   od dne april 2012[slepa povezava]
  20. ^ European Union: Myths on the flag, Flags Of The World, 4 February 2007, pridobljeno dne 4. avgust 2007 
  21. ^ 21,0 21,1 L'origine chrétienne du drapeau européen, atheisme.org, pridobljeno dne 21. januar 2009 
  22. ^ Congrégation Mariale des Hommes (French), Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg, 4. februar 2004, pridobljeno dne 24. januar 2009