Evglena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Evglena
Euglena EPA.jpg
Znanstvena klasifikacija
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Protista (protisti)
(nerangirano) Excavata
Deblo: Euglenozoa
Razred: Euglenoidea
Red: Euglenales
Družina: Euglenaceae
Rod: Euglena
Ehrenberg, 1830
Zgradba evglene: 1 - biček, 2 - očesna pega, 3 - škrob, 4 - kloroplast, 5 - vakuola, 6 - celično jedro

Evglena ali lepoočnica (znanstveno ime Euglena) spada med praživali, alge, enoceličarje in evglenofite.

Na sprednjem delu celice ima žepek v katerem sta dva bička, vendar iz žepka sega samo eden. Nima celične stene, celici daje trdnost sloj citoplazme pod celično mrenico. Evglena je bičkar z vzorčasto površino pelikule. Celica zaznava svetlobo z očesno pego in se premika proti viru svetlobe.

V evgleni je barvilo klorofil. Če ni svetlobe, prisotne pa so organske snovi, se lahko evglena prehranjuje heterotrofno. Kadar je svetlo, se prehranjuje kot rastlina. Takrat v njej poteka fotosinteza. V temi in kadar ima v okolju dovolj organske hrane, pa se prehranjuje kot žival. Hrano sprejema kar skozi telesno površino. Podobne prehranjevalne zmožnosti so značilne tudi za nekatere druge skupine alg. Znanstveniki zato menijo, da enoceličarjev ne moremo uvrstiti niti k rastlinam, niti k živalim, temveč v posebno kraljestvo protokstisov.

Evglene se razmnožujejo nespolno, z vzdolžno delitvijo. V neugodnih razmerah pa se skrči in obda z močnim ovojčkom. Tako čaka na ugodnejše razmere.

Evglena je hrana številnim drobnim živalim v mlaki.

Cvetenje alg[uredi | uredi kodo]

Kadar se alge čezmerno namnožijo, govorimo o »cvetenju«. Med algami, ki povzročajo vodno cvetenje so tudi evglene. So del rastlinskega planktona.