Ernst Zermelo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ernst Zermelo
Ernst Zermelo.jpeg  *
Ernst Zermelo v Freiburgu (1953)
Rojstvo (1871-07-27)27. julij 1871
Berlin, Nemško cesarstvo  *
Smrt 21. maj 1953 (1953-05-21) (81 let)
Freiburg im Breisgau, Zahodna Nemčija  *
Narodnost Zastava Nemčije nemška
Področja matematika
Ustanove Univerza v Zürichu
Alma mater Univerza v Berlinu
Mentor doktorske
disertacije
Lazarus Immanuel Fuchs
Hermann Amandus Schwarz
Doktorski študenti Waldemar Alexandrow
Pessach Hebroni
Stefan Straszewicz
Poznan po Zermelo-Fraenklova teorija množic


Ernst Friedrich Ferdinand Zermelo [érnst frídrih férdinand cermélo], nemški matematik, * 27. julij 1871, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 21. maj 1953, Freiburg im Breisgau, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).

Zermelovo delo je imelo velik vpliv na temelje matematike in zaradi tega na filozofijo. Znan je po svojem dokazu izreka o dobri urejenosti in svoji aksiomatizaciji teorije množic.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1889 je končal berlinsko Luisenstädtisches Gymnasium. Nato je študiral matematiko, fiziko in filozofijo na univerzah v Berlinu, Halleju in Freiburgu. Doktoriral je leta 1894 na Univerzi v Berlinu s področja variacijskega računa (Untersuchungen zur Variationsrechnung). Ostal je na Univerzi v Berlinu, kjer je postal Planckov asistent. Pod njegovim vodstvom je začel raziskovati v hidrodinamiki. Leta 1897 je odšel v Göttingen, tedaj vodilno središče matematičnega raziskovanja na svetu, kjer je leta 1899 končal svojo habilitacijsko dizertacijo.

V letu 1910 je zapustil Göttingen, ker so ga imenovali za predstojnika katedre za metematiko na Univerzi v Zürichu. Tu je ostal do leta 1914. Leta 1926 so ga imenovali za častnega profesorja v Freiburgu im Breisgau. Leta 1935 je s tega mesta odstopil, ker se ni strinjal s Hitlerjevim režimom. Na koncu 2. svetovne vojne je na lastno željo spet sprejel častno profesuro v Freiburgu.

Zermelo je temeljito sistematiziral teorijo neskončnih množic s pomočjo sistema aksiomov, ki jo je pozneje še prilagodil Fraenkel, in se sedaj imenuje Zermelo-Fraenklova teorija množic. Leta 1908 je Zermelo objavil članek, v katerem je predstavil svoj sistem aksiomov za takšno teorijo. Po njem se imenuje Zermelov aksiom, ki je enakovreden Kuratowski-Zornovi lemi: Naj bo M\, poljubna družina nepraznih množic. Obstaja vsaj ena funkcija f\, z definicijskim območjem M\,, tako da je funkcijska vrednost f(A)\, element množice A\, za vsako množico A\, iz družine M\,. Da ga ne moremo dokazati, je dokazal Cohen.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]