ETA

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Euskadi Ta Askatasuna ali ETA (baskovsko Baskovska domovina in svoboda) je paravojaška baskovska terorističnih organizacija. Evropska unija, OZN in ZDA jo prištevajo med teroristične organizacije.

Etin cilj je ustanovitev neodvisne socialistične baskovske države na območju pokrajine Baskije med Španijo in Francijo, kjer prebivajo Baski. Organizacija je do zdaj izvršila okrog 900 ubojev in več deset ugrabitev. Ustanovljena je bila leta 1959 kot odgovor na represijo frankističnega režima nad baskovsko kulturo in jezikom, in se je iz skupine, ki je zagovarjala tradicionalni način življenja, hitro razvila v skupino, ki se z orožjem bori za neodvisnost. Deluje v celotni Španiji, financira pa se pretežno z ugrabitvami, bančnimi ropi, preprodajo mamil in takoimenovanim pobiranjem zaščite. Število napadov je po 11. septembru 2001 padlo, a niso dokončno prenehali.

22. marca 2006 je ETA razglasila trajno premirje, vendar je 23. septembra 2006 oznanila, da bo nadaljevala boj z orožjem vse do baskovske neodvisnosti.

Za ETAo najbolj značilen način napad je podtikanje bomb, predvsem v avtih. Nekaj časa pred eksplozijo predstavniki ETA običajno opozorijo časopise z enim ali več telefonskimi klici.

ETA deluje predvsem v Španiji, še posebej v Baskiji, Navarri in nekaj manj v Madridu, Barceloni in turističnih delih španske mediteranske obale. Do danes je bilo približno 65 % pobojev ETAe izvršenih v Baskiji, sledi Madrid z 15 %. Organizacija je umorila na stotine ljudi, med njimi okoli 340 civilistov, in jih ugrabila na ducate, v njihovih akcijah proti tako imenovanim sovražnikom Baskovskega ljudstva. Več kot 700 ETA pripadnikov je zaprtih po zaporih v Španiji, Franciji in ostalih državah.

20. oktobra je ETA sporočila, da se dokončno odpoveduje oboroženemu boju za osamosvojitev Baskije.[1]

Znani napadi[uredi | uredi kodo]

  • 1961: prvi ETA napad, neuspešen poskus iztiritve vlaka
  • 1968: Melitón Manzanas, šef politične policije v baskovskem mestu San Sebastian je ubit v ETA prvem smrtnem napadu[2]
  • 19. junij 1987: avtomobilska bomba je eksplodirala v podzemnem parkirišču, ubila je 21 civilistov in poškodovala 45
  • 17. januar 1996: ugrabitev José Antonio Ortega Lara, civilnega pomočnika v zaporu v Logroño. ETA zahteva premestitev zaprtih članov ETA v zameno za njegovo svobodo. Ortega Lara reši policija 532 dni kasneje (1. julija 1997). To je bila najdaljša ugrabitev v Španiji.
  • 10. julij 1997: ugrabitev baskovskega politika Miguel Angel Blanco. Dogodek je povzročil demonstriranje šest milijonov Špancev proti ETAi. Organizacija je prosila premestitev vseh zaprtih članov ETA bližje Baskiji v 48 urah. Ker vlada pogoja ni izpolnila, je bil Miguel Angel Blanco ustreljen v glavo in umrl 13. julija.
  • 22. marec 2006: ETA je objavila dokončno premirje po skoraj 40-letnem bojevanju za neodvisnost proti francoski in španski vladi.
  • 30. december 2006: ekplodirala je bomba na terminalu T4 na letališču Mardrid Barajas. Dva ekvadorska emigranta, Diego Armando Estacio Civizapa and Carlos Alonso Palate, ki sta počivala v svojih avtih, sta umrla za posledicami eksplozije
  • 17. avgust 2008: dve bombi sta eksplodirali na Guadalmar plaži v marini Benalmadena Costa, obe v Málagi. Tretja bomba, nastavljena pod mostom A7, je bila najdena in uničena s strani policije. Zaplet je minil brez poškodb, saj je bilo čez 10.000 ljudi evakuiranih z območja, po ETA opozorilnem klicu.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Dnevnik.si - Eta po 40 letih objavila konec oboroženega boja
  2. ^ Jeffery, Simon (2004-03-11). "Timeline: Eta". The Guardian (London). Pridobljeno dne 2010-05-12. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]