Dvorec Prežek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dvorec Prežek
Dvorec Prežek se nahaja v Slovenija
Dvorec Prežek
Dvorec Prežek
Geografska lega: Dvorec Prežek, Slovenija
LegaCerov Log
Občina Šentjernej
Koordinati45°47′49″N 15°19′19″E / 45.79694°N 15.32194°E / 45.79694; 15.32194Koordinati: 45°47′49″N 15°19′19″E / 45.79694°N 15.32194°E / 45.79694; 15.32194
Zgrajeno15. st.
Uradno ime: Cerov Log - Grad Prežek
Razglasitev12. junij 2013
evid. št.8658[1]
Dvorec Prežek leta 1679
Dvorec Prežek na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869

Dvorec Prežek (nemško Preissegg, Preissekh, Prisekke) je dvorec, ki se nahaja v bližini Cerovega Loga na Dolenjskem. Dvorec je naslednik grad stari Prežek, ki se omenja že od konca 12. stoletja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad stari Prežek pod Gorjanci so v prvi polovici 12. stoletja pozidali gospodje Prisi, iz veje grofov iz Puchsa in sorodniki višnjegorskih gospodov. Grad se v virih izrecno omenja od leta 1180 kot izvorni grad vitezov pl. Preissekhov.[2]) Valvasor poroča, da je 1248 na gradu gospodaril Gotfrid, njegov brat Ulrik pa 1264.

V 15. stoletju so dvorec pozidali Turjaški, leta 1507 je bil lastnik Andrej (IV.) Turjaški, ki se vodi kot lastnik ga je nasledil sin Adam leta 1539, leta 1546 pa Žiga Turjaški. Vseskozi je bilo gospostvo z dvorcem fevd freisinških škofov. Žiga Turjaški je po letu 1547 dvorec in gospoščino prodal Sigersdorfom. V 16. in 17. stoletju pa so ga razširili in dozidali. Dvorec je leta 1833 kupil Andrej Smole. V času, ko je bil dvorec njegova last so se v njem zbirali slovenski literati, med njimi tudi Janez Trdina in France Prešeren. Leta 1849 je bil dvorec prodan na dražbi.

Prežek so med drugo svetovno vojno uničili in požgali slovenski partizani [3] , po vojni pa ga niso več obnovili. Danes je le delno zavarovan pred nadaljnjim propadanjem.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8658«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije, Ljubljana 1975, str. 454.
  3. Črne bukve o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu, Ljubljana, 1944

Glej tudi[uredi | uredi kodo]