Douarnenez

Douarnenez
Lega
Zemljevid
Douarnenez se nahaja v Francija
Douarnenez
Douarnenez se nahaja v Bretanja
Douarnenez
48°5′32″N 4°19′49″W / 48.09222°N 4.33028°W / 48.09222; -4.33028
DržavaFrancija
RegijaBretanja
DepartmaFinistère
OkrožjeQuimper
KantonDouarnenez
InterkomunalitetaSkupnost občin
Pays de Douarnenez
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Philippe Paul (Zveza za ljudsko gibanje)
Površina
1
24,94 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
14.163
 • Gostota570 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
29046 /29100
Nadmorska višina0–86 m
(povp. 61 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Douarnenez je pristaniško in letoviško naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Finistère regije Bretanje. Naselje je leta 2008 imelo 15.642 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Cornouaille ob istoimenskem zalivu, 25 km severozahodno od Quimperja. Občini pripada tudi otok île Tristan, ki leži 50 metrov daleč stran od obale v zalivu.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Douarnenez je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Guengat / Gwengad, Le Juch / ar Yeuc'h, Plogonnec / Plogoneg, Pouldergat / Pouldregad in Poullan-sur-Mer / Poullann s 23.783 prebivalci.

Kanton Douarnenez je sestavni del okrožja Quimper.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

otok Tristan
  • cerkev sv. Jakoba, Pouldavid, iz 14. stoletja,
  • cerkev sv. Jožefa, Tréboul,
  • središče Douarneneza s tlakovanimi ulicami in cerkvijo Srca Jezusovega,
  • pristaniški muzej,
  • letovišče Tréboul,
  • otok Tristan nasproti pristanišča Port-Rhu, ob nizki oseki povezan s kopnim. Sledi civilizacije na otoku segajo v čas bronaste dobe. Bretonska legenda otok povezuje z ljubezenskim parom – kornijskim vitezom Tristanom in irsko princeso Izoldo (Tristan in Izolda). V zalivu naj bi po legendi bilo potopljeno tudi mitsko mesto Ys. Pisana zgodovina otoka se začne okoli leta 1118, ko je škof Cornouailla otok vključno s pripadajočim ozemljem na kopnem podaril opatiji Marmoutier. Danes neposeljen otok je postal naravni rezervat.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]