Douarnenez

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 05’ 34" severne širine, 4° 19’ 45" zahodne dolžine

Občina Douarnenez
Douarnenez

Grb
Douarnenez is located in Francije
Douarnenez
Douarnenez
Lega
Zemljepisna dolžina: -4.329167
Zemljepisna širina: 48.092778
Uprava
Država Francija
Regija: Bretanja
Departma: Finistère
Okrožje: Quimper
Kanton: Douarnenez
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Pays de Douarnenez
Župan: Philippe Paul  (Zveza za ljudsko gibanje)
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–86 m
(povpr. 61 m)
Površina kopnega:¹ 24,94 km²
Prebivalstvo
(2008)
15.642
 - gostota: (2008) 627/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 29046/ 29100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Douarnenez je pristaniško in letoviško naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Finistère regije Bretanje. Naselje je leta 2008 imelo 15.642 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Cornouaille ob istoimenskem zalivu, 25 km severozahodno od Quimperja. Občini pripada tudi otok île Tristan, ki leži 50 metrov daleč stran od obale v zalivu.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Douarnenez je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Guengat / Gwengad, Le Juch / ar Yeuc'h, Plogonnec / Plogoneg, Pouldergat / Pouldregad in Poullan-sur-Mer / Poullann s 23.783 prebivalci.

Kanton Douarnenez je sestavni del okrožja Quimper.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

otok Tristan

,

  • cerkev sv. Jakoba, Pouldavid, iz 14. stoletja,
  • cerkev sv. Jožefa, Tréboul,
  • središče Douarneneza s tlakovanimi ulicami in cerkvijo Srca Jezusovega,
  • pristaniški muzej,
  • letovišče Tréboul,
  • otok Tristan nasproti pristanišča Port-Rhu, ob nizki oseki povezan s kopnim. Sledi civilizacije na otoku segajo v čas bronaste dobe. Bretonska legenda otok povezuje z ljubezenskim parom - kornijskim vitezom Tristanom in irsko princeso Izoldo (Tristan in Izolda). V zalivu naj bi po legendi bilo potopljeno tudi mitsko mesto Ys. Pisana zgodovina otoka se začne okoli leta 1118, ko je škof Cornouailla otok vključno s pripadajočim ozemljem na kopnem podaril opatiji Marmoutier. Danes neposeljen otok je postal naravni rezervat.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]