Dedal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dedal (levo) izdeluje krila za pobeg s Krete

Dedal (Dajdal, grško Δαίδαλος, Daidalos, latinsko Daedalus), Metionov sin, je bil v grški mitologiji slaven stavbenik, kipar in kamnosek.

Etimologija imena Dedal[uredi | uredi kodo]

Dedal izhaja iz grškega imena Daidalos in pomeni premeteni, pametni ali iznajdljiv.

Dedalova družina[uredi | uredi kodo]

Dedal je izhajal iz rodu Erehtidov. Bil je Metionov sin in Erethejev pravnuk. Imel je sina Ikara in sestro Polikasto (drugo ime zanjo je Perdiks, ki pomeni jerebica). Ko je Dedal ubil Talosa (Polikastinega sina), si je Polikasta vzela življenje.

Mitološka različica[uredi | uredi kodo]

Beg z Aten[uredi | uredi kodo]

Dedal je bil spreten mojster, a ljubosumen po naravi. Njegov najbol bister in nadarjen učenec je bil njegov nečak Talos. Talos je že kot deček iznašel veliko uporabih predmetov (lončarski kolovrat, žaga, strug ...) in njegov sloves je rasel. Ker se je Dedal bal, da bi ga lahko učenec zasenčil, je svojega nečaka ubil. Dedala je areopag kaznoval z izgnanstvom, tako je s sinom Ikarom zapustil Atene in se zatekel na Kreto.

Labirint[uredi | uredi kodo]

Dedal je pri kralju Minosu užival velik sloves, dokler ni Minos spoznal, da je Dedal pomagal njegovi ženi Pazifai,[1] da se je združila s Pozejdonovim belim bikom.[2] Da bi Minos lahko skril pošat, ki ga je rodila njegova žena, je Dedal zgradil labirint, v katerega pa je kralj poleg Minotavra zaprl tudi Dedala in njegovega sina.

Pozejdonov beli bik[uredi | uredi kodo]

Pozejdonov beli bik pa je pobesel in pustošil po Kreti, dokler ga ni Herakles odvedel v Grčijo. Tam ga je Evristej poklonil Heri, a ta je dar zavrnila in bik je še naprej besnel ter ubil na stotine ljudi, med njimi tudi Minosovega sina Adrogeja. Na Maratonskem polju ga je nato premagal Tezej. V zameno za sinovo izgubo je kretski kralj od Aten zahteval vsaki devet let sedem mladeničen in sedem mladenk, ki jih je Minotaver raztrgal.

Ikarov padec[uredi | uredi kodo]

Ko je napočil čas za novo pošiljko, se je Tezej sam javil in odšel z ostalimi mladenkami in mladeniči proti Kreti. Minosova hči Ariadna se je v Tezeja zaljubila in Dedal jima je pomagal z nasvetom, kako najti pot iz labirinta. Tezej je Minotavra ubil, Dedal pa je s sinom pobegnil s Krete. Za pobeg je na leseno ogrodje z voskom pritrdil ptičje perje in izdelal krila. Ikarju je naročil, naj ne leti previsoko, saj mu bo sonce stopilo vosek. Ikar pa ga ni poslušal in je tako strmoglavil v morje.

Dedal na Siciliji[uredi | uredi kodo]

Ko je oče pokopal sina, je letel dalje na otok Sicilijo. Tam ga je sprejel kralj Kokal in Dedal je zanj ustvaril mnoge umetnine. Ko je kralj Minos izvedel, kje se je Dedal nahajal, je zbral vojsko, da pojde ponj. Vendar je bil kralj Minos ukanjen. Namesto tople kopeli, je Kokel dal kad toliko greti, da se je Minos nazadnje zadušil v vreli vodi. Dedal je na Siciliji ostal do svoje smrti in bil tam tudi pokopan.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Pazifaa je bila Minosova žena, hči Helija in nimfe Krete.
  2. ^ Glej članek o Evropi

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Meadows, G. (1995): Mali antični leksikon. Ljubljana: Mihelač.
  • Ovidij, Naso, P. (1977): Metamorfoze, Izbor. Spremno besedo napisal Kajetan Gantar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Schwab, G. (2005): Najlepše antične pripovedke. Ljubljana: Mladinska knjiga,
  • Tavsevki, Paj, M. (2008): Tema Dajdala in Ikara v evropski književnosti. Ars & humanitas, letn. 2, št. 1. Str. 99-118. Ljubljana: Filozofska fakulteta.