Bela (Koroška reka)
| Bela (Koroška reka) | |
|---|---|
 Tok reke Bele do izliva v Dravo pri Galiciji | |
| Lokacija | |
| Države | Avstrija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | v Belski Kočni v Kamniških Alpah na Koroškem 46°24′01″N 14°34′07″E / 46.40028°N 14.56861°E |
| ⁃ nadm. višina | 1062 m |
| Izliv | reka Drava, v naselju Galicija46°34′42″N 14°29′43″E / 46.57833°N 14.49528°E |
⁃ nadm. višina | 391 m |
| Dolžina | 31 km[1] |
| Površina porečja | 222.8 km 2 |
| Pretok | 84,02 m3/s (Galicija) |
Bela (nemško: Vellach) je pritok Drave na Spodnjem Koroškem.
Ime[uredi | uredi kodo]
Geografska lega[uredi | uredi kodo]
Izvira v Kamniško-Savinjskih Alpah in se ves čas teče proti severu, teče skozi gorato Dolino Bele, ki sovpada z občino Železna Kapla-Bela, med Kamniškimi Alpami, masivom Pece in Obirja. Za krajem Rechberg zapusti svojo ozko dolino in vstopi v Podjuno, nakar se po kratki poti pri Galiciji zlilva v Dravo.
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
V Podjuni in Dolini Bele prebivalstvo večinoma govori slovensko, in sicer podjunsko ali v Dolini Bele obirsko narečje.
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
V Dolini Bele še danes prevladuje poljedelstvo. V preteklosti je imelo določeno vlogo rudarjenje železa in svinca, obstajala so manjša industrijska podjetja. Danes je turizem najpomembnejša gospodarska panoga (Obirske kapniške jame, zdraviliški turizem (Zdravilišče Bela), gorski turizem). Z goskima prelazoma Jezersko in Pavličevo sedlo ima dolina dva mejna prehoda proti Sloveniji, čeprav je slednji nepomemben.