Alternativna terapija rakavih obolenj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Medicina je zelo napredovala na področju zdravljenja raka, vse od uvedbe kemoterapije leta 1940 pa do razvoja novejših tarčno-usmerjenih terapij, a večina teh ima dostikrat neprijetne ali celo usodne stranske učinke. Rak tako kljub medicinskemu napredku ostaja zastrašujoča, dostikrat neozdravljiva bolezen. Zaradi teh razlogov se na tem področju želi vse bolj uveljaviti alternativna medicina, saj naj bi ponujala manj stranskih učinkov in večjo učinkovitost od standardne terapije.

Pri alternativnem zdravljenju raka se uporabljajo metode zdravljenja, ki se razlikujejo od konvencionalne medicine in po navadi niso podprte z dokazi, zaradi pomanjkanja testiranj ali pomanjkanja statistično pomembnih rezultatov. Te metode se deli na komplementarne, se pravi tiste, ki se uporabljajo skupaj s standardno terapijo raka. Te po navadi lajšajo različne simptome same bolezni ali pa lajšajo neželene učinke standardne terapije, kot so recimo slabost, slabo počutje ipd. Druga vrsta metod, ki jih je manj, so alternativne metode. Te naj bi služile kot zamenjava za standardno terapijo.

Zakaj se oboleli za rakom poslužujejo alternativnih metod[uredi | uredi kodo]

Bolniki se zatekajo k alternativnim metodam iz različnih razlogov: da se bolje počutijo, čutijo, da bolje obvladajo situacijo in za lažje obvladovanje stranskih učinkov terapije, ker pogrešajo pogovor z zdravnikom, ipd. Ostali pa se teh metod poslužujejo z namenom okrepiti imunski sistem ali pa celo iščejo zdravilo, ki bo uničilo raka, čeprav je za to malo dokazov.

Metode in snovi v uporabi[uredi | uredi kodo]

Biološko utemeljene metode[uredi | uredi kodo]

V komplementarnem (dodatnem) zdravljenju raka stoji na prvem mestu zdravljenje z omelo. V izjemnih primerih se lahko zdravljenje z omelinimi ekstrakti uporablja tudi alternativno, največkrat pa dodatno h kemoterapiji in/ali sevanju ter v recedivni preventivi. Uporaba omelinih ekstraktov je natančno opisana v priročniku: "Bela omela; Zdravljenje z Viscum album ekstrakti (VAE)" [1]. Knjiga se dobi v Mohorjevi knjigarni v Celju.

V hrustančnem tkivu ni prisotnih krvnih žil, kar je vodilo do domneve, da ta zavira angiogenezo. Tumorsko tkivo je bogato obdano z žiljem in z zaviranjem angiogeneze, nastanka novih krvnih žil, se zavira tumorska rast in nastajanje metastaz, zaradi česar je hrustanec morskega psa indiciran v alternativni terapiji rakavih obolenj. Izdelki iz hrustanca morskega psa so na voljo kot prehranska dopolnila, običajno v obliki praška ali kapsul.[2]

Zaščitne vplive ima lahko zaradi preprečevanja formacije in aktivacije kancerogenih substanc, zaradi pospeševanja reparacije DNA in zaradi zniževanja celične proliferacije oziroma induciranja celične smrti. Med drugim vsebuje aminokislino arginin in antioksidant selen, katerih uporabnost v preventivi in terapiji nekaterih rakavih obolenj se še preučuje. Največ se uporablja kot prehransko dopolnilo pri zvišanem holesterolu, zvišanem krvnem tlaku in srčnih obolenjih, a je indiciran tudi v preventivi določenih vrst raka: raka na želodcu, raka na debelem črevesju, raka pankreasa, raka na požiralniku in raka dojke. Populacijske študije so ob večji konsumaciji česna pokazale tudi do 50 % znižanje tveganja za nastanek raka. Kliničnih študij na to temo, pa je bilo opravljeno zelo malo . Nekatere klinične študije, glede dolgotrajne uporabe česnovih dodatkov, so pokazale, da vpliva na preventivo raka ni.[3][4]

Največji vir so rastline in vsebnost v rastlinah je odvisna od vsebnosti selena v prsti. Pravtako ga lahko najdemo v mesu in morski hrani. Selen je mineral v sledovih, ki je esencialen za zdravje. Vključuje se v proteine in tvori selenoproteine, ki so pomembni antioksidantni encimi. ki pomagajo preprečevati celično škodo zaradi prostih radikalov. Vpliv na raka naj bi imel ravno zaradi svojih antioksidantnih lastnosti, ki pomagajo ščititi telo pred uničujojčimi vplivi prostih radikalov in pa zaradi določenih razpadnih produktov, ki naj bi zavirali ali preprečevali tumorsko rast. Tako je indiciran pri pljučnem, kolorektalnem raku ter raku prostate.[5][6]

Nekateri študije na živalih kažejo, da omega-3 maščobne kisline kot prehransko dopolnilo zavirajo rast obstoječega raka in upočasnijo ter zmanjšajo metastaziranje, medtem ko klinične študije dajejo nasprotujoče rezultate. Hormonsko odvisni tumorji se zdijo še posebej občutljivi na omega 3 maščobne kisline, čeprav pri študijah na živalih upočasnijo tudi rast pljučnega raka. Prav tako naj bi te kisline povečale učinkovitost kemoterapije ter radioterapije in zmanjšale kaheksijo pri raku. Mehanizem delovanja teh maščobnih kislin na rast celic raka je spreminjanje metabolizma eikozanoidov ter estrogenov, upočasnitev mitoze in preprečevanje angiogeneze. [7]

Sloves zelenega čaja kot močan agent proti raku se povečuje. Vsebuje enega izmed najmočnješih oksidantov, epigalokatehin galat – EGCG, ki preprečuje poškodbe celic, kakor tudi skuša popraviti del napak oz. škodo, ki so jo prosti radikali naredili. Preprečeval naj bi rast tumorja, zmanjšal njegovo velikost in metastaziranje. Antioksidant naj bi se vezal na dihidrofolatno reduktazo, s tem inhibiral rast tumornih celih in povzročil njihovo smrt ter povzročil tudi, da se celice bolj tesno povežejo, s tem se težje ločijo in se širijo v druge dele telesa. Nekateri dokazi kažejo tudi na to, da blokira receptorje za estrogen, kar je koristno pri hormonsko odvisnem raku na dojkah in maternici. Spojine v zelenem čaju ciljajo le na rakave celice, na zdrave celice pa nimajo učinka. Študije kažejo na to, da zmanjša velikost raka na jetrih, koži in želodcu, upočasni oziroma prepreči nastanek raka na dojki in prostati.[8],[9]

Kanadska nuna Rene Caisse, ki je s pripravo tega čaja pozdravila svojo teto, ki je imela neozdravljivega raka. Rene je čaj poimenovala Essiac ( narobe brano njeno ime. Essiac čaj je mešanica 4 zelišč: korenina repinca ( Arcticum lappa), korenina rabarbare (Rheum palamtum), mala kislica (Rumex acetosella) in steblo rdečega bresta ( Ulmus pulva). Uporablja se v glavnem v alternativni medicini za zdravljenje raka. Številni zdravilci trdijo, da deluje bolje pri pacientih, ki so bili že prej na kemoterapiji ali obsevanju. Zagovorniki trdijo, da Essiac krepi imunski sistem, izboljša počutje, odpravlja bolečine, poveča apetit, zmanjšuje velikost tumorja, in podaljša preživetje. Nekateri tudi trdijo, da čisti kri, spodbuja celično popravilo, ponovno vzpostavi energetsko raven in razstruplja telo.[10]

Makrobiotika je eden izmed najbolj priljubljenih alternativnih ali komplementarnih pristopov k zdravljenju raka in je več kot le način prehranjevanja, je tudi filozofija in kulturno gibanje. Po besedah Michio Kushija, najbolj znanega zagovornika makrobiotike, je makrobiotika univerzalni način življenja s katerim se je človeštvo razvilo na biološki, psihološki ter duhovni ravni in s katerimi bomo še naprej ohranjali zdravje, srečo in mir. V zadnjem času pa je makrobiotika dobila pomen dietnega režima, ki se uporablja za preprečevanje in zdravljenje številnih bolezni, medtem ko so filozofski vidiki manj poudarjeni. Poleg prehranskih določb pa druge aplikacije makrobiotičnih načel - večji poudarek na telesni dejavnosti, čim manjša izpostavljenost pesticidom, različnim kemikalijam in elektromagnetnemu sevanju, zmanjšanje stresa - koristno tudi za preprečevanje raka. Makrobiotika zagovarja uživanje polnovredne, nepredelane hrane. Poudarja dejstvo, da je hrana živa in ima energijo vse dokler je prekomerno ne obdelamo. Takšna dieta priporoča uživanje naravne hrane, ki je zrasla v lokalnem okolju. Vključuje veliko žitaric, zelenjave, stročnic, fermentirane soje in juh, ob omenjeni hrani pa tudi manjšo količino rib, oreščkov, semen in sadja. Dieta poudarja tudi pomen počasnega uživanja hrane in dobrega žvečenja. Pomembno je, da vsa žita uživamo polnozrnata. Hrano je potrebno zaužiti v čim bolj naravnem stanju, najbolj odsvetovana pa je uporaba predelanih živil. Med prepovedanimi živili so tudi mastno meso, večina mlečnih izdelkov, sladkor, kava, pravi čaji, poživilne pijače, alkohol, čokolada, rafinirana moka, pekoče začimbe, kemikalije in konzervansi. Glede na raziskavo, ki je bila leta 1997 izvedena na Ameriškem inštitutu za raziskave raka in Svetovni fundaciji za raziskave raka, naj bi povečanje dnevno zaužitega sadja in zelenjave od 250g na 400g vodilo v zmanjšanje števila obolelih za rakom za 20%. Zbrani dokazi kažejo, polnozrnata žita zmanjšajo tveganja za različna rakava obolenja. V nekaterih študijah so primerjali dve populaciji žensk, ena populacija žensk se je prehranjevala po makrobiotičnih načelih in druga s tipično prehrano v ZDA. Med obema populacijama je bila opažena razlika v metabolizmu estrogena in da lahko makrobiotična dieta vpliva na metabolizem estrogena na način, ki zmanjša tveganje za hormonsko odvisne oblike raka, vključno z rakom dojk in rakom prostate. Podatki pa so bolj omejeni glede učinka makrobiotike pri zdravljenju bolnikov, ki že imajo raka. Obstajajo pričevanja posameznikov, ki trdijo, da so s pomočjo makrobiotike preživeli raka. Le v eni objavljeni študiji so poskušali pridobiti več sistematičnih informacij o učinkovitosti makrobiotičnega pristopa na raka in ta študija je bila močno ovirana zaradi retrospektivnega značaja. Pri proučevanju raka prostate pri moškem in raka na pankreasu pri ženskah so ugotovili, da se je v obeh primerih podaljšalo preživetje in da se je izboljšala kvaliteta življenja.[11][12]

Veliko ljudi po vsem svetu alge uporablja kot živilo in zdravilo. Terapevtske uporabe morskih alg so na Japonskem znane že stoletja, vendar so z znanstvenimi raziskavami njihovih sposobnosti za zdravljenje bolezni začeli šele leta 1970. Različni znanstveniki so povezali nizko pojavnost raka v nekaterih delih Japonske z rednim uživanjem alg konbu in drugih morskih alg. Zaradi svojih protitumorskih lastnosti se konbu in druge morske alge že prodajajo po vsem svetu v obliki prehranskih dopolnil in alternativnih zdravil. Ena aktivna spojina izolirana iz rjave alge Laminaria sp. je u-fukoidan. V raziskavah opravljenih na Japonskem, je bilo dokazano, da ta spojina uniči rakave celice v 72 urah. Raziskovalci verjamejo, da u-fukoidan inducira apoptozo rakavih celic. Bilo je ugotovljeno, da U-fukoidan zavira metastaziranje tumorskih celic v normalnih tkivih. Znanstveniki so postavili hipotezo, da u-fukoidan blokira receptorje normalnih celic kamor se vežejo rakaste celice. Krepi tudi dejavnost makrofagov pri uničevanju tumorskih celic. Druga spojina iz Laminaria sp. je laminarin ki preprečuje angiogenezo tumorja.[13]

Antineoplastoni so skupina peptidov, ki jih najdemo običajno v urinu in krvi. Za uporabo v medicinskih raziskavah so bili prvotno izolirani iz človeškega urina, vendar se zdaj sintetizirajo v laboratoriju. Terapijo z antineoplastoni je razvil Stanislaw Budzinsky. Kot antineoplastone je poimenoval skupino peptidov in derivatov, ki jih uporablja v alternativni terapiji raka. Budzynski sam prodaja te spojine in na njih izvaja klinične študije na svojem inšitutu. Predlagal je, da mora biti v telesu proces, ki nadzira razvoj celice, in da ko ta proces ni učinkovit, se celica nenehno deli in razvije v tumor. Menil je, da nekatere naravne snovi, antineoplastoni, delujejo kot stikalo, ki preklopijo nenormalne celice nazaj na pot normalnega razvoja. Ker so peptidi štejejo za prenašalce navodil v telesu, je pričel iskati peptide, ki so prisotni v krvi bolnikov z rakom. S primerjavo krvi zdravih ljudi in krvi ljudi z rakom je ugotovil, da imajo ljudje z rakom nižjo količino določenih snovi v krvi. Iste snovi je našel v urinu in predlagal, da se lahko nekatere od teh spojin uporabljajo za ustavitev delitve nekaterih rakavih celic. Zagovarja, da zdravljenje z antineoplastoni zalaga telo s snovmi, potrebnimi za popravljanje neobičajnega razvoja celice in omogoči, da se razvijajo normalno ali umrejo naravne smrti, medtem ko na zdrave celice ne vpliva.[14]

Elagična kislina se nahaja v malinah, jagodah, brusnicah, orehih, ameriških oreščkih in tudi drugi rastlinski hrani. Je dokazano antikarcinogena in antimutagena snov ter zelo mocan antioksidant. V alternativni medicini se že dalj casa uspešno uporablja v borbi proti raku na dojki in grlu. Pomaga pa tudi pri drugih oblikah raka.Lahko povzroči apoptozo (celično smrt) rakavih celic. Nekateri prav tako trdijo, da lahko prepreči vezavo rakotvornih snovi na DNK, in krepi vezivno tkivo in s tem zmanjša metastaziranje.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je ta način zdravilstva razvil Edvard Bach, ki je verjel, da zbolimo takrat, ko duša in telo nista usklajena. Bachove kapljice so močno razredčeni izvlečki cvetov rastlin, pripravljeni na sončen način oziroma kot prevretek, ki jih ali kapnemo na jezik ali pa jih zmešamo z vodo in popijemo. Z uporabo Bachovih kapljic naj bi se okrepilo notranje ravnovesje, torej bi po prepričanju Bacha ozdraveli. Zdravilci jih predpisujejo predvsem za lajže shajanje s stresom, anksioznostjo, strahom in paniko, ker naj bi izboljšale razpoloženje. Nekateri celo trdijo, da kapljice izboljšajo imunski sistem, a za to ni nikakršnih dokazov. Bolniki radi uporabljajo takšen način zdravljenja, ker je vse naravno, se pravi neškodljivo. To ne drži zmeraj, saj tudi takšni pripravki lahko povzročajo stranske učinke in interagirajo s standardnimi zdravljenji.[15]

Kompleksno zdravljenje raka, ki ga zdravilec priredi vsakemu pacientu posebej. Primarni agenti, ki naj bi imeli protitumorni vpliv so prašičji encimi pankreasa, ki se zaužijejo. Poleg tega so v režim vključene tudi specifične diete, vitaminski in mineralni dodatki, ekstrakti živalskih organov, in kavni [[enemi]]. Nastanku režima je botroval dr. Nicholas González, ki verjame, da raka povzroča slaba oziroma nepravilna dieta, glede na metabolni tip posameznika. National Cancer Institue navaja da so trenutni klinični podatki o učinkovitosti omejeni in da so si nasprotujoči. Večina zdravnikov pa zavrača kakršnokoli učinkovitost, tako da se te metode zaenkrat poslužuje le njej izumitelj.

Alternativni zdravilski sistemi[uredi | uredi kodo]

Glavno načelo pri homeopatiji je – podobno se zdravi s podobnim. Z drugimi besedami, pripravki bi morali pri zdravem človeku provocirati ravno tiste simptome, kot so simptomi bolezni za katero so indicirani. Naslednje načelo homeopatije, je načelo potenciranja. Potenciranje v bistvu pomeni redčenje, ki po prepričanju homeopatov odstrani strupene snovi, dobre lastnosti učinkovine pa se ohrnaijo v topljencu. Homeopatije se oboleli za rakom zelo pogosto poslužujejo, nekateri kot komplementarno metodo, drugi kot alternativno metodo, saj naj bi nekateri od pripravkov v zgodnjih fazah celo zavrli tumorsko rast (Arsenicum album).
Arzen je bil že v zgodovini indiciran za rakava obolenja. Omenja se ga v delu Corpus Hippocraticum, ki je v glavnem posvečeno celjenju ran. Med drugim se tam prvič pojavljata izraza karkinos in karkinoma, kakor so poimenovali vidne spremembe tkiva. Med karkinoma naj bi zasledili tudi nekatere vrste raka in Hipokrat je arzenove minerale v kombinaciji z drugimi zdravili rastlinskega in mineralnega izvora priporočil za zdravljenje karkinoma. Tudi kasneje, v novejši zgodovini so se anorganske arzenove spojine uporabljale za zdravljenje raka a so se nato v 19. stoletju pojavili prvi dvomi o upravičenosti zdravljenja arzenovih spojin. [16]
Pri obolelih za rakom na dojkah, se predvsem lahko uporablja za blaženje simptomov menopavze, saj te bolnice ne morejo uporabljati nadomestne hormonske terapije. Nekateri izmed homeopatskih pripravkov, ki se jih lahko poslužujejo, so:

Belladona – za nenadne, intenzivne napade vročice,
Sepia – za tiste, ki se počutijo izčrpane, izgubijo interes za vsakdanja opravila in se odtujijo od družine,
Ignatia – za čustvene vzpone in padce med menopavzo,
Calcarea carbonica – proti nočnemu potenju, proti zardevanju, za pridobivanje teže.

[17] [18] [19]

Pred skoraj stoletjem je antropozofsko medicino utemeljil dr. Rudolf Steiner in je izraz celostnega pogleda na človeka kot bitje s fizično, duševno in duhovno komponento. Po besedah dr. Maria Mayrhofferja je predpogoj za rak zakisanje človeka, saj tumor raste v kislem okolju. Do zakisanja naj bi prišlo vsakič, ko energija vdiha prevlada nad energijo izdiha, kot se dogaja pri stresu, strahu in naporih. Tudi vse kar predolgo zadržujemo v sebi (hrano, čustva,...), vodi v kisanje človeka. Se pravi da energija izdiha oziroma v širšem pomenu sprostitev, dober spanec in umetnost, pomagajo pri našem čiščenju.[20]
Na antropozofskih klinikah izvajajo pet korakov, ki so osnova antropozofskega pristopa k raku:
• DIETA: zauživanje polnovredne hrane večinoma rastlinske in po možnosti biodinamično pridelane. Izogibajo se razhudnikom (razhudnikovke), med katere spadajo paradižnik, jajčevci, krompir, ... A pravijo, da če zaprosite za paradižnik, vam bodo ustregli, saj mora biti tudi duša zadovoljna.
• UMETNOST: terapija z risanjem, sem spadajo tudi evritmija, glasbena in govorna terapija. Umetnost naj bi spodbujala in negovala notranjega ustvarjalnega človeka.
• NEGA: sem spadajo masaže, kopeli in obloge ki krepijo sile zdravljenja.
• ZDRAVILA: zelo pomembni so ekstrakti bele omele (od petih podjetij), ki imajo imunomodulativno, antimutageno in tudi protitumorsko delovanje. Nekatera podjetja imajo tudi homeopatsko potencirano omelo.
• POGOVOR: pogovor se opravlja z zdravnikom, ki ga številni rakavi bolniki pogrešajo, zato je lahko zelo dragocen.

Danes najbolj znana antropozofska metoda pri zdravljenju raka so ekstrakti bele omele, ki se uporabljajo bolj kot komplementarna terapija, individualna imunoterapija, za lajšanje simptomov raka in lajšanje stranskih učinkov kemoterapije in radioterapije. V Nemčiji se zdravi 2/3 rakovih bolnikov z omelinimi ekstrakti. Na KAM forumu [21] je predstavljen prvi Priročnik za zdravljenje z omelinimi ekstrakti v slovenščini. Ekstrakti se aplicirajo subkutano ali manj pogosto intravensko oziroma v telesne votline.

Bioenergetske metode[uredi | uredi kodo]

Akupunktura je ena od metod tradicionalne kitajske medicine in velja za enega najstarejših postopkov zdravljenje nasploh. Tehnika temelji na zabadanju iglic različnih dimenzij ter iz različnih materialov v kožo, oziroma bolj natančno v živčne vozle. Tradicionalna kitajska medicina razlaga, kako akutočke ležijo ob t. i. meridianih. Teh je v telesu dvanajst in se smatrajo kot med seboj povezane energijske poti, po katerih se pretakata jin in jang. Po teoriji, se bolezen pojavi, ko so te energijske poti blokirane. Cilj akupunkture je tako ponovna vzpostavitev energijskih tokov in hkrati ponovna vzpostavitev harmonije v telesu. Nekateri zdravniki zahoda zavračajo to teorijo in verjamejo bolj v sproščanje endorfinov v telesu ter posledično lajšanje bolečine. Oboleli za rakom to metodo uporabljajo predvsem kot komplemetarno standardni terapiji za obvladovanje bolečine, slabosti in bruhanja.[22]

Uporaba magnetoterapije temelji pri zdravljenju rakavih obolenj temelji na teoriji, da aplikacija magnetnega polja na rakave celice ustvarja neugodno okolje s povečanjem oksigenacije. Rakave celice v okolju bogatem s kisikom ne morejo preživeti, kar vodi v njihovo smrt.[23]

Psihofizične metode[uredi | uredi kodo]

so metode, ki povečujejo sposobnost duševnosti, da vpliva na telesne funkcije in simptome. Sem spadajo:

Aromaterapija zajema vse metode pri katerih se uporabljajo eterična olja, s ciljem spremeniti razpoloženje, oziroma izboljšati simptome kot je stres ali slabost. Te snovi se bodisi inhalirajo ali aplicirajo na kožo, med drugim tudi med masažo. Najbolj popularna eterična olja v uporabi so sivkino, rožmarinovo, evkaliptusovo, jasminovo, kamilično in ostala. Nekatere učinke aromaterapije razlagajo z vplivom dišave na možgane, še posebej na limbični sistem preko vohalnega sistema, drugi pa izhajajo iz same farmakologije eteričnega olja (antiseptiki, protivirusne učinkovine, ...).

(likovna terapija, dramska terapija, plesna terapija, glasbena terapija)

Manipulativne metode[uredi | uredi kodo]

Refleksologija je metoda, kjer se aplicira pritisk na področja nog, včasih tudi rok. V nogah naj bi se nahajala refleksna področja za vsak del telesa in s pritiskanjem na določeno področje, se stimulira ustrezen del telesa. Podobno kot pri akupunkturi, gre za delovanje na energijske poti, na sproščanje zdravilne energije in ponovno vzpostavljanje zdravja.

Oboleli za rakom se teh metod poslužujejo za sprostitev, shajanje s stresom in anksioznostjo, proti bolečini in za splošno boljše počutje. Nekateri verjamejo, da tak način zdravljenja krepi imunski sistem, kar jim pomaga boriti se proti različnim boleznim. Trenutno je za to malo dokazov. [24]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.kamline.de/shop, Iva Ebner: Bela omela, ISBN 978-961-6487-44-3
  2. ^ http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/cam/cartilage/Patient/page1
  3. ^ http://www.cancer.gov/cancertopics/factsheet/Prevention/garlic-and-cancer-prevention#r19
  4. ^ http://www.ahrq.gov/clinic/epcsums/garlicsum.htm
  5. ^ http://ods.od.nih.gov/factsheets/selenium.asp
  6. ^ http://www.cancer.gov/Templates/doc.aspx?viewid=ED8AD8E8-6AE5-458D-8091-393F4CB73F0D
  7. ^ seafood.ucdavis.edu/consumer/HardmanOmega3.ppt
  8. ^ http://info.cancerresearchuk.org/news/archive/cancernews/2009-10-16-Green-tea-may-reduce-risk-of-some-cancers
  9. ^ http://www.aacr.org/home/public--media/aacr-press-releases.aspx?d=1491
  10. ^ http://www.cancer.org/docroot/ETO/content/ETO_5_3X_Essiac_Tea.asp?sitearea=ETO
  11. ^ http://curezone.org/diseases/cancer/Macrobiotic.asp
  12. ^ http://xnet.kp.org/permanentejournal/fall02/macrobiotic.html
  13. ^ http://www.brighthub.com/science/medical/articles/29554.aspx
  14. ^ http://www.cancer.org/docroot/ETO/content/ETO_5_3X_Antineoplaston_Therapy.asp
  15. ^ http://www.cancerhelp.org.uk/about-cancer/treatment/complementary-alternative/therapies/flower-remedies
  16. ^ http://www.sfd.si/modules/catalog/products/prodfile/fv_5_2008.pdf, Aleš Obreza: Zgodovina uporabe anorganskih arzenovih spojin v terapiji
  17. ^ http://www.cancure.org/homeopathy.htm
  18. ^ http://abchomeopathy.com/
  19. ^ http://www.homeoint.org/site/price/menopause.htm
  20. ^ http://www.pozitivke.net/article.php?story=20060817172825296&query=aromaterapije
  21. ^ http://www.kamline.de/viewtopic.php?f=35&t=985
  22. ^ http://www.cancer.org/docroot/ETO/content/ETO_5_1_Introduction.asp
  23. ^ http://www.ehow.com/how_4614487_magnetic-field-therapy-cancer-patients.html
  24. ^ http://www.cancerhelp.org.uk/about-cancer/treatment/complementary-alternative/therapies/reflexology