Aleksej Aleksandrovič Starobinski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aleksej Aleksandrovič Starobinski
Rojstvo: (1948-04-19) 19. april 1948 (66 let)
Moskva, Sovjetska zveza
Bivališče Flag of the Soviet Union.svg Sovjetska zveza
Zastava Rusije Rusija
Narodnost: Zastava Rusije ruska
Področja: teoretična fizika, teorije gravitacije, kozmologija
Ustanova: Inštitut za teoretično fiziko L. D. Landauja
Alma mater: Državna univerza v Moskvi
Mentor doktorske
disertacije:
Jakov Borisovič Zeldovič
Znani študenti: Lev Abramovič Kofman
Poznan po: klasična teorija inflacije


Aleksej Aleksandrovič Starobinski (rusko Алексей Александрович Старобинский), ruski fizik in kozmolog, * 19. april 1948, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Starobinski raziskuje na področju fizike gravitacije in kozmologije. Leta 1979 je med prvimi predlagal realistično in dosledno teorijo inflacije Vesolja. Njegov model je bil relativno zapleten in je sicer malo povedal kako bi se takšen proces lahko začel. Istega leta je Guth neodvisno razvil inflacijski model, ki je podal mehanizem za začetek inflacijskega obdobja - razpad lažnega vakuuma v 'mehurčke' 'pravega vakuuma', ki so se širili s svetlobno hitrostjo. Starobinski je zapazil, da bi lahko bili kvantni popravki splošne teorije relativnosti pomembni v zgodnjem Vesolju. To je v splošnem vodilo do kvadratnih ukrivljenostnih popravkov Einstein-Hilbertove akcije. Rešitev Einsteinovih enačb polja s členi kvadratne ukrivljenosti, ko so ukrivljenosti velike, lahko vodi do razpoložljive kozmološke konstante, tako da je Starobinski predlagal, da je zgodnje Vesolje prešlo de Sittrovo fazo, svojo inflacijsko dobo.[1] To je rešilo več tedanjih problemov kozmologije in je vodilo do določenih napovedi za popravke kozmičnega mikrovalovnega prasevanja ozadja, popravke, ki so jih kmalu zatem podrobno izračunali.

Skupaj z Zeldovičem je izračunal količino delcev in srednjo vrednost tenzorja energije-impulza kvantnih polj v enorodnem anizotropnem kozmološkem modelu. Skupaj z Ju. N. Pariskim in sodelavci je pojasnil kolebanje temperature v prasevanju ozadja.

Od leta 1997 je dopisni član Ruske akademije znanosti (RAN).

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Starobinski (1979).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Starobinski, Aleksej Aleksandrovič (1979). "Spectrum Of Relict Gravitational Radiation And The Early State Of The Universe". JETP Lett. 30 (682).  {Pisma Zh. Eksp. Teor. Fiz. 30, 719 (1979)}

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]