Aleksander Ivanovič Lebed

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aleksander Ivanovič Lebed
1950 - 2002
Aleksander Ivanovič Lebed
Aleksander Ivanovič Lebed
Kraj rojstva: Novočerkask
Kraj smrti: Abakan
Pripadnost: Flag of the Soviet Union Sovjetska vojna
Zastava Rusije Rusija
Veja: Zračnodesantna vojska
Aktivna leta: 1969-1995
Čin: Generalporočnik
Poveljstva: 106. gardna zračnoprevozna divizija
14. gardna armada
Oboroženi
konflikt(i):
Sovjetsko-afganistanska vojna
Konflikt v Transnistriji in Gagauziji
Odlikovanja: Red rdeče zastave
Red rdeče zvezde
Red za služenje domovini v oboroženih silah Sovjetske zveze
Drugo delo: Politik

Aleksander Ivanovič Lebed (rusko Алекса́ндр Ива́нович Ле́бедь, ruski general in politik, * 20. april 1950, † 28. april 2002.

V ruskih predsedniških volitvah leta 1996 je zasedel tretje mesto (14,6 % glasov)[1]. Pozneje je bil član Varnostnega sveta Ruske federacije in guverner Krasnojarsk Kraja.

Umrl je v strmoglavljenju helikopterja Mi-8.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Leta 1969 se je pridružil sovjetskim zračnodesantnim silam; osem let je bil četni poveljnik, nato pa bataljonski poveljnik med sovjetsko-afganistansko vojno (1981-82). Pozneje je postal polkovnik; leta 1988 in 1990 je vodil zračnodesantne sile v krizah v Azerbajdžanu v letih 1988 in 1990 ter v Gruziji leta 1989. Med leti 1990-91 je bil poveljnik 106. gardne zračnoprevozne divizije; med sovjetskim državnim udarom 1991 z njo ni podprl udarnikov[2].

Pozneje je bil povišan v generala in postal je namestnik poveljnika ruskih zračnodesantnih sil. Junija 1992 je postal poveljnik 14. gardne armade, s katero se je udeležil konflikta v Transnistriji in Gagauziji.

30. maja 1995 je izstopil iz vojske zaradi politične kariere. Decembra 1995 je bil izvoljen v Dumo in naslednje leto je zasedel tretje mesto v predsedniških volitvah. Dva dni po prvem krogu ga je Boris Jelcin imenoval za tajnika Varnostnega sveta Ruske federacije in za osebnega nacionalno-varnostnega svetovalca. Po sporu z notranjim ministrom Kulikovom ga je oktobra 1996 Jelcin odstranil s položaja svojega osebnega svetovalca.

17. maja 1998 je zmagal na volitvah in postal guverner druge največje ruske regije. 28. aprila 2002 je umrl v helikopterski nesreči[3].

Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]