Akutni apendicitis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Akutni apendicitis
Klasifikacija in zunanji viri

Akutno vnet in povečan slepič, vzdolžni prerez
MKB-10 K35 - K37
MKB-9 540-543
DiseasesDB 885
MedlinePlus 000256
eMedicine med/3430 emerg/41 ped/127 ped/2925
MeSH C06.405.205.099

Akútni apendicítis ali akútno vnétje slépiča je vnetna bolezen, ki nastane zaradi zapore slepiča. Gre za urgentno stanje, ki v številnih primerih zahteva odstranitev organa. Smrtnost nezdravljene bolezni je predvsem zaradi nevarnosti rupture, ki vodi v vnetje potrebušnice (peritonitis) in sepso, visoka.[1] Akutni apendicitis je najpogostejši med petim in štiridesetim letom.[2] Pogosteje prizadene moške s podeželja in z nižjim dohodkom.[3] Značilna je bolečina, ki se začne v srednjem delu trebuha ali v epigastriju (žlički), nato pa se preseli v desni spodnji del trebuha. Spremljajo jo povišana telesna temperatura, slabost in včasih tudi bruhanje. Bolezen se zdravi kirurško, v nezapletenih primerih pa lahko tudi samo z antibiotiki.

Nastanek in razvoj[uredi | uredi kodo]

Lega slepiča v prebavilih

Akutni apendicitis je končni rezultat primarne obstrukcije svetline slepiča.[4][5] Slepič se zato napolni s sluzjo in nabrekne, čemur sledi porast tlaka v svetlini ter posledično tromboza, zapora drobnega žilja in zastoj limfatičnega toka. V redkih primerih tej fazi sledi spontano okrevanja, najpogosteje pa slepič postane ishemičen in nekrotičen. Sledi prodor bakterij skozi steno v trebušno votlino, kar povzroči peritonitis, sepso in smrt.

Vzročni dejavniki so tujki, poškodba, črevesni paraziti, limfadenitis ter predvsem poapneli fekalni depoziti, imenovani fekaliti.[6][7] Pojavljanje fekalitov je v razvitih državah mnogo pogostejše kot v državah v razvoju[8] ter se povezuje z zapletenim apendicitisom.[9] Pripisuje se fekalnemu retencijskemu rezervoarju v desnem debelem črevesu in podaljšanemu času prehoda.[10] Akutni apendicitis se lahko pojavi pred razvojem raka v debelem črevesu in danki,[11] povezuje pa se tudi z omejenim vnosom vlaknin.[12][13][14]

Klinična slika in diagnostika[uredi | uredi kodo]

Mikrografija apendicitisa in periapendicitisa. Značilna je množica nevtrofilcev.

Diagnoza temelji na pacientovi anamnezi (simptomih), telesnem pregledu in laboratorijskih izvidih, kjer se kaže porast nevtrofilcev. Anamneza je lahko tipična ali atipična. Tipični akutni apendicitis se kaže s trebušno bolečino, ki se začne v epigastriju ali mezogastriju, traja več ur in jo spremljajo neješčost, slabost im morda tudi bruhanje. Bolečina se nato preseli v desni spodnji kvadrant (ali levi spodnji kvadrant pri bolnikih z inverznim položajem organov), kjer se razvije občutljivost. Pri atipični anamnezi takega poteka ni in se lahko kot začetni simptom kaže bolečina v desnem spodnjem kvadrantu. Tedaj so pogosto indicirane dodatne slikovne preiskave.[15]

Pri kliničnem pregledu ugotovimo zmerno zvišano telesno temperaturo. S palpacijo (otipavanjem) lahko pogosto izzovemo tudi enega ali več značilnih bolečinskih znakov, npr. bolečnost v McBurneyjevi točki. Pri ženskah v rodni dobi je treba izključiti zunajmaternično nosečnost. Od slikovnih preiskav se pri otrocih uporablja predvsem ultrazvok, pri odraslih pa računalniška tomografija.

Za ugotavljanje zanesljivosti bolezni se uporabljajo različni točkovni sistemi, največ točkovanje Alvarado, pri katerem upoštevamo klinično sliko in laboratorijski izvid. Dokončna diagnostika je histopatološki pregled vzorca tkiva, v katerem najdemo množico nevtrofilcev. Treba je izključiti številne diferencialne možnosti, npr. gastroenteritis, mezenterialni limfadenitis, Mecklov divertikulitis, urološke in ginekološke bolezni, Chronovo bolezen, ulcerozni kolitis in druge.

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Odstranitev vnetega slepiča z odprto (laparotomsko) operacijo
Laparoskopska apendektomija

Akutni apendicitis se običajno zdravi kirurško, v nezapletenih primerih pa so učinkovita in varna alternativa lahko tudi antibiotiki.[16] Kljub temu se pri 20 % ljudi v enem letu bolezen ponovi in je potrebna apendektomija.[16] Pri zdravljenju čim prej uporabimo tudi zdravila proti bolečini (npr. morfin), saj ne vplivajo na diagnostične rezultate.[17] Kirurško se bolezen zdravi z odstranitvijo slepiča, ki se lahko izvede laparoskopsko ali z laparotomijo. Klasična odstranitev je laparotomska in jo opravimo z okrog 50 do 70 milimetrov dolgim rezom v spodnjem desnem kvadrantu trebuha.[18] Izvede se v splošni anesteziji. Poseg traja največ eno uro. Novejša metoda zdravljenja je laparoskopska in sestoji iz treh do štirih drobnih rezov v trebuhu, skozi katere se vstavijo laparoskop za prenos videoslike ter kirurški inštrumenti. Tudi ta poseg se izvede v splošni anesteziji, traja pa lahko do dve uri. Najnovejši metodi apendektomije sta transluminalna endoskopska operacija skozi naravno telesno odprtino, ki se izvede brez reza kože, in laparoskopska operacija skozi en rez.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Hobler, K. (Spring 1998). "Acute and Suppurative Appendicitis: Disease Duration and its Implications for Quality Improvement". Permanente Medical Journal 2 (2). 
  2. ^ Ellis, H (marca 2012). "Acute appendicitis.". British journal of hospital medicine (London, England : 2005) 73 (3): C46–8. PMID 22411604. 
  3. ^ Appendicitis epidemiological data VoxHealth medical information based on CDC medical records. Retrieved on 12-24-2012.
  4. ^ Wangensteen OH, Bowers WF (1937). "Significance of the obstructive factor in the genesis of acute appendicitis". Arch Surg 34 (3): 496–526. doi:10.1001/archsurg.1937.01190090121006. 
  5. ^ Pieper R, Kager L, Tidefeldt U (1982). "Obstruction of appendix vermiformis causing acute appendicitis. One of the most common causes of this is an acute viral infection which causes lymphoid hyperplasia and therefore obstruction. An experimental study in the rabbit". Acta Chir Scand 148 (1): 63–72. PMID 7136413. 
  6. ^ Hollerman J. et al. (1988). "Acute recurrent appendicitis with appendicolith". Am J Emerg Med 6 (6): 614–7. 
  7. ^ Raahave D, Christensen E, Moeller H, Kirkeby LT, Loud FB, Knudsen LL (2007). "Origin of acute appendicitis: fecal retention in colonic reservoirs: a case control study". Surg Infect (Larchmt) 8 (1): 55–62. doi:10.1089/sur.2005.04250. PMID 17381397. 
  8. ^ Jones BA, Demetriades D, Segal I, Burkitt DP (1985). "The prevalence of appendiceal fecaliths in patients with and without appendicitis. A comparative study from Canada and South Africa". Ann. Surg. 202 (1): 80–2. doi:10.1097/00000658-198507000-00013. PMC 1250841. PMID 2990360. 
  9. ^ Nitecki S, Karmeli R, Sarr MG (1990). "Appendiceal calculi and fecaliths as indications for appendectomy". Surg Gynecol Obstet 171 (3): 185–8. PMID 2385810. 
  10. ^ Raahave D, Christensen E, Moeller H, Kirkeby LT, Loud FB, Knudsen LL (2007). "Origin of acute appendicitis: fecal retention in colonic reservoirs: a case control study". Surg Infect (Larchmt) 8 (1): 55–62. doi:10.1089/sur.2005.04250. PMID 17381397. 
  11. ^ Arnbjörnsson E (1982). "Acute appendicitis as a sign of a colorectal carcinoma". J Surg Oncol 20 (1): 17–20. doi:10.1002/jso.2930200105. PMID 7078180. 
  12. ^ Burkitt DP, Walker AR, Painter NS (1972). "Effect of dietary fibre on stools and the transit-times, and its role in the causation of disease". Lancet 2 (7792): 1408–12. doi:10.1016/S0140-6736(72)92974-1. PMID 4118696. 
  13. ^ Adamis D, Roma-Giannikou E, Karamolegou K (2000). "Fiber intake and childhood appendicitis". Int J Food Sci Nutr 51 (3): 153–7. doi:10.1080/09637480050029647. PMID 10945110. 
  14. ^ Hugh TB, Hugh TJ (2001). "Appendicectomy--becoming a rare event?". Med. J. Aust. 175 (1): 7–8. PMID 11476215. 
  15. ^ Hobler, K. (Spring 1998). "Acute and Suppurative Appendicitis: Disease Duration and its Implications for Quality Improvement". Permanente Medical Journal 2 (2). 
  16. ^ 16,0 16,1 Varadhan, K. K.; Neal, K. R., Lobo, D. N. (5. aprila 2012). "Safety and efficacy of antibiotics compared with appendicectomy for treatment of uncomplicated acute appendicitis: meta-analysis of randomised controlled trials". BMJ 344 (apr05 1): e2156–e2156. doi:10.1136/bmj.e2156. 
  17. ^ Anderson, M; Collins, E (novembra 2008). "Analgesia for children with acute abdominal pain and diagnostic accuracy.". Archives of disease in childhood 93 (11): 995–7. PMID 18305071. 
  18. ^ Appendicitis procedures explained National Digestive Diseases Information Clearinghouse. Retrieved on 2010-02-01