Agonist dopamina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Agonisti dopamina
Skupina učinkovin
Skeletna formula dopamina
Skeletna formula dopamina
Uporabaparkinsonova bolezen, depresija, hiperprolaktinemija, sindrom nemirnih nog
Biološka tarčadopaminski receptorji
Oznaka ATCN04BC
Zunanje povezave
MeSHD010300

Agoníst dopamína ali dopaminski agonist je učinkovina iz skupine dopaminergikov, ki se kot agonist veže na dopaminske receptorje.[1] Znižujejo tudi plazemsko koncentracijo prolaktina in somatotropina.[2] Agonisti dopamina se uporabljajo kot antiparkinsoniki (za zdravljenje parkinsonizma) ter pri hiperprolaktinemiji[2] in sindromu nemirnih nog.[3]

Dopaminske agoniste razvrščamo v dve podskupini: ergolinski in neergolinski agonisti. Oboji se vežejo na dopaminske receptorje D2. Ergolinska agonista dopamina sta na primer kabergolin in bromokriptin, neergolinski pa pramipeksiol, ropinirol in rotigotin. Zaradi povečanega tveganja za tvorbo hrustanca na srčnih zaklopkah se dandanes ergolinski agonisti dopamina redkeje uporabljajo.[3]

Predstavniki[uredi | uredi kodo]

Dopaminske agoniste razvrščamo v dve podskupini: ergolinski agonisti dopamina (agonisti dopamina prve generacije) in neergolinski agonisti dopamina (agonisti dopamina druge generacije):[3][4]

Klinična uporaba[uredi | uredi kodo]

Parkinsonova bolezen[uredi | uredi kodo]

Agonisti dopamina se najpogosteje uporabljajo za zdravljenje parkinsonove bolezni.[5] Vzrok parkinsonove bolezni ni znan, je pa povezana tako z genskimi kot okolijskimi dejavniki.[6] Gre za propadanje dopaminskih nevronov v možganih. Ker ti nevroni proizvajajo živčni prenašalec dopamin, se z njihovim propadanjem znižuje raven dopamina v osrednjem živčevju. Možgani več ne delujejo normalno in pojavlja se nenormalna možganska aktivnost, ki naposled vodi v značilne simptome.[7]

Za zdravljenje parkinsonove bolezni se uporabljata dva temeljna pristopa, nadomeščanje dopamina ali posnemanje njegovih učinkov.[4] Dopaminski agonisti delujejo neposredno z vezavo na dopaminske receptorje in tako posnemajo učinke, kot jih ima dopamin.[4]

Hiperprolaktinemija[uredi | uredi kodo]

Dopamin zavira sintezo in izločanje prolaktin sproščajočih dejavnikov preko vezave na D2-podobne receptorje in tako deluje kot dejavnik, ki zavira prolaktin.[8] Posledično se agonisti dopamina uporabljajo kot zdravila izbora za zdravljenje hiperprolaktinemije.[9] Pri hiperprolaktinemiji se uporabljajo zlasti ergolinska agonista dopamina, bromokriptin in kabergolin. Raziskave so pokazale, da agonisti dopamina zmanjšajo velikost prolaktinomov, in sicer z zaviranjem izločanja prekomernih količin prolaktina.[10]

Sindrom nemirnih nog[uredi | uredi kodo]

Sindrom nemirnih nog, ki se kaže kot neprijeten občutek v nogah, ki bolnika prisili k premiku nog, je motnja, ki je povezana z dopaminsko aktivnostjo. Simptomi sindromi nemirnih nog se lahko ublažijo z uporabo zdravil, ki spodbujajo dopaminske receptorje ali ki povečajo ravni dopamina v možganih. Učinkovitost dopaminskih agonistih pri zdravljenju sindroma nemirnih nog je ugotavljalo več kliničnih preskušanj.[11] Zaradi kliničnih dokazov učinkovitosti so agonisti dopamina zdravila izbora pri zdravljenju hujše, refraktarne oblike sindroma nemirnih nog.[3]

Za zdravljenje sindroma nemirnih nog se uporabljajo pramipeksol in ropinirol v obliki tablet ter rotigotin v obliki transdermalnih obližev.[3]

Varnost[uredi | uredi kodo]

Agonisti dopamina se primarno uporabljajo za zdravljenje parkinsonove bolezni[12] (zlasti v kombinaciji z levodopa|levodopo) in varnostni profil je najbolj izpričan pri tej indikaciji.[13] Agonisti dopamina prve generacije (ergolinski agonisti dopamina) izkazujejo več neželenih učinkov, saj so manj selektivni in vplivajo tudi na nekatere druge receptorje.[4]

Najpogostejši neželeni učinki so zaprtje, slabost in glavobol. Med hude neželene učinke med drugim spadajo halucinacije, periferni edemi, razjede v prebavilih, pljučna fibroza in psihoze.[4][13]

Uporabo dopaminskih agonistov so povezali tudi z neželenimi učinki na srce, kot so hipotenzija, srčna kap, kongestivna srčna insuficienca, srčna fibroza, perikardialni izliv in tahikardija.[4]

Pri skoraj tretjini bolnikov, ki uporabljajo agoniste dopamina, poročajo o dremavosti (somnolenci) in napadih zaspanosti. Pojavijo se lahko tudi nespečnost in druge motnje spanja.[4][14][15]

Agonisti dopamina lahko povzročijo tudi motnjo nadzora impulzov, ki se kaže kot kompulzivno nakupovanje, igranje iger na srečo, hiperseksualnost in prenajedanje in lahko predstavlja hud neželeni učinek.[12]

Po dolgotrajnešem zdravljenju se lahko ob prekinitvi ali zmanjšanju odmerka pojavi odtegnitveni sindrom; pojavijo se lahko tesnobnost, napadi panike, disforija, depresija, razdraženost, samomorilske misli, utrujenost, ortostatska hipotenzija, slabost, bruhanje, čezmerno potenje, bolečine in želja po uporabi zdravila. Pri nekaterih posameznikih so znaki odtegnitvenega sindroma kratkoživi in sčasoma povsem izzvenijo, pri nekaterih pa vztrajajo tudi več mesecev ali let.[16]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5504661/agonist?query=agonist&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 1. 4. 2021.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Petre M. (2015). Sindrom nemirnih nog. Farmacevtski vestnik, letnik 66, številka 1, str. 85-90.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 Borovac JA (Marec 2016). »Side effects of a dopamine agonist therapy for Parkinson's disease: a mini-review of clinical pharmacology«. The Yale Journal of Biology and Medicine. 89 (1): 37–47. PMC 4797835. PMID 27505015.
  5. ↑ Silva MA, Mattern C, Häcker R, Tomaz C, Huston JP, Schwarting RK (december 1997). »Increased neostriatal dopamine activity after intraperitoneal or intranasal administration of L-DOPA: on the role of benserazide pretreatment«. Synapse. 27 (4): 294–302. doi:10.1002/(sici)1098-2396(199712)27:4<294::aid-syn3>3.3.co;2-z. PMID 9372552.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ Howes OD, McCutcheon R, Owen MJ, Murray RM (Januar 2017). »The Role of Genes, Stress, and Dopamine in the Development of Schizophrenia«. Biological Psychiatry. 81 (1): 9–20. doi:10.1016/j.biopsych.2016.07.014. PMC 5675052. PMID 27720198.
  7. ↑ DeMaagd G, Philip A (Avgust 2015). »Parkinson's Disease and Its Management: Part 1: Disease Entity, Risk Factors, Pathophysiology, Clinical Presentation, and Diagnosis«. P & T. 40 (8): 504–32. PMC 4517533. PMID 26236139.
  8. ↑ Mancini, Tatiana; Casanueva, Felipe F.; Giustina, Andrea (1. marec 2008). »Hyperprolactinemia and Prolactinomas«. Endocrinology and Metabolism Clinics of North America. Pituitary Disorders. 37 (1): 67–99. doi:10.1016/j.ecl.2007.10.013. ISSN 0889-8529. PMID 18226731.
  9. ↑ Verhelst, Johan; Abs, Roger; Maiter, Dominique; van den Bruel, Annick; Vandeweghe, Mark; Velkeniers, Brigitte; Mockel, Jean; Lamberigts, Gerard; Petrossians, Patrick; Coremans, Peter; Mahler, Charles (1. julij 1999). »Cabergoline in the Treatment of Hyperprolactinemia: A Study in 455 Patients«. The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism (v angleščini). 84 (7): 2518–2522. doi:10.1210/jcem.84.7.5810. ISSN 0021-972X. PMID 10404830.
  10. ↑ Webster, Jonathan; Piscitelli, Gabriella; Polli, Anna; Ferrari, Carlo I.; Ismail, Ikram; Scanlon, Maurice F. (6. oktober 1994). »A Comparison of Cabergoline and Bromocriptine in the Treatment of Hyperprolactinemic Amenorrhea«. New England Journal of Medicine. 331 (14): 904–909. doi:10.1056/NEJM199410063311403. ISSN 0028-4793. PMID 7915824.
  11. ↑ Zintzaras E, Kitsios GD, Papathanasiou AA, Konitsiotis S, Miligkos M, Rodopoulou P, Hadjigeorgiou GM (Februar 2010). »Randomized trials of dopamine agonists in restless legs syndrome: a systematic review, quality assessment, and meta-analysis«. Clinical Therapeutics. 32 (2): 221–37. doi:10.1016/j.clinthera.2010.01.028. PMID 20206780.
  12. ↑ 12,0 12,1 Moore TJ, Glenmullen J, Mattison DR (december 2014). »Reports of pathological gambling, hypersexuality, and compulsive shopping associated with dopamine receptor agonist drugs«. JAMA Internal Medicine. 174 (12): 1930–3. doi:10.1001/jamainternmed.2014.5262. PMID 25329919.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. ↑ 13,0 13,1 Kvernmo T, Härtter S, Burger E (Avgust 2006). »A review of the receptor-binding and pharmacokinetic properties of dopamine agonists«. Clinical Therapeutics. 28 (8): 1065–1078. doi:10.1016/j.clinthera.2006.08.004. PMID 16982285.
  14. ↑ Wood LD (april 2010). »Clinical review and treatment of select adverse effects of dopamine receptor agonists in Parkinson's disease«. Drugs & Aging. 27 (4): 295–310. doi:10.2165/11318330-000000000-00000. PMID 20359261. S2CID 21096318.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  15. ↑ Tholfsen LK, Larsen JP, Schulz J, Tysnes OB, Gjerstad MD (Julij 2015). »Development of excessive daytime sleepiness in early Parkinson disease«. Neurology. 85 (2): 162–168. doi:10.1212/WNL.0000000000001737. PMID 26085603. S2CID 17598980.
  16. ↑ Nirenberg MJ (Avgust 2013). »Dopamine agonist withdrawal syndrome: implications for patient care«. Drugs & Aging. 30 (8): 587–592. doi:10.1007/s40266-013-0090-z. PMID 23686524. S2CID 207489653.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agonist_dopamina&oldid=5988336«