Acetilketen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Acetilketen
Diketene-2D-skeletal.png
Diketene-from-xtal-3D-balls.png
IUPAC-ime Metilen-2-oksetanon
Sistematično ime diketen
Druga imena γ-metilenbutirolakton, But-3-en-3-olid, 3-Buteno-beta-lakton, 4-acetil keten, Keten dimer, 3-Buteno-beta-lakton
Identifikatorji
Številka CAS 674-82-8
PubChem 12661
SMILES
InChI
Lastnosti
Molekulska formula C4H4O2
Molekulska masa 84,07336 g/mol−1
Gostota 1,09 g·cm–3
Tališče

-6,5 ºC

Vrelišče

127,4 ºC

Parni tlak 7,889 mmHg
Termokemija
Standardna tvorbena
entalpija
ΔfHo298
-2.263 kJ/g
Nevarnosti
NFPA 704
NFPA 704.svg
3
3
2
 
R-stavki 10-20
S-stavki 2-3
Temperatura
samovžiga
310 ºC
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Acetilketen (formula: CH2:CCH2(O)O)je čista brezbarvna lahko hlapna tekočina z zbadajočim vonjem, pri čemer so hlapi težji od zraka[1].

Uporablja se kot kemični reagent v organski kemiji. Je lahko vnetljiva, strupena in jedka tekočina s plameniščem 30oC in vžigno temperaturo 200oC.

Nevarne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Hlapi in tekočina močno dražijo in poškodujejo oči, kožo in dihala. Možen je nastanek pljučnega edema. Tekočina se resorbira skozi kožo.

Ukrepi ob požaru[uredi | uredi kodo]

Hlapi se zelo lahko vžgejo. Tekočina je zelo hlapna. Hlapi tvorijo z zrakom strupene, jedke, eksplozijske zmesi, ki so težje od zraka. Razširjajo se pri tleh in pri vžigu lahko ogenj zajame velike površine. Nevarnost vžiga zaradi vročih površin, odprtega plamena in isker.

Nevarnost razleta posod pri stiku diketena z mineralnimi kislinami, raztopinami hidroksidov, amini itd. zaradi hitre tvorbe plinov.Pri segrevanju spontano polimerizira. Silovito lahko reagira z vodo (nevarnost razleta zaprte posode).

Za gašenje majhnih požarov se uporablja aparate na prah ali pesek. Za velike požare se uporablja peno ali razpršen vodni curek; aparatov na prah ne smemo uporabljati (nevarnost silovitih reakcij). Posode se hladijo z razpršenim vodnim curkom.

Viri[uredi | uredi kodo]