1155

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1120.  1130.  1140.  - 1150. -  1160.  1170.  1180.
Leta: 1152 · 1153 · 1154 · 1155 · 1156 · 1157 · 1158
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1155 (MCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Frederik I. Barbarossa[uredi | uredi kodo]

  • Nemški kralj Friderik I. Barbarossa nadaljuje z invazijo na Italijo, ki jo je začel konec prejšnjega leta. Osnovni cilj je pokoritev šibkega sicilskega kralja Vilijema I.
  • 13. februar → Večina severnoitalijanskih mest se mu preda, redka, ki vztrajajo, kot je Tortona, da porušiti do tal.↓
  • 17. april → V stari langobardski prestolnici Pavii se da kronati z Železno krono za italijanskega kralja. ↓
  • → V Rimu priskoči na pomoč Hadrijanu IV. pri zatrtju Rimske komune in razpusti Senat.
    • → Rimska kurija obsodi neformalnega voditelja komune Arnolda iz Brescie na smrtno kazen zaradi vodenja upora. Kazen za slednje je obešenje, ki je izvršeno junija.
  • 18. junij → Papež Hadrijan IV. krona Frederika I. Barbarosso za rimsko-nemškega cesarja.
    • Po Rimu se razplamenti upor, žrtev je več kot tisoč.
    • Poletna vročina in bližajoča se jesen razplamtita upore v nemški armadi. Barbarossa se je prisiljen odpovedati prodoru na normanski jug Italije. Spotoma cesarja, ki se vrača proti severu, dohitijo bizantinski ambasadorji, predstavniki Manuela I. Komnena, ki je prav tako izkoristil šibkost italonormanskega kraljestva. ↓
  • → Spotoma nazaj na Bavarskem odstavi svojega zaveznika, vojvodo Henrika II. Babenberškega, kot kompenzacijo pa njegovo avstrijsko marko povzdigne v vojvodino. Da bi se pomiril z velfovci prepusti vojvodino Bavarsko saksonskemu vojvodi Henriku Levu.
Bizantinski cesar Manuel I. Komnen. Njegovo nepremišljeno zapravljanje denarja je močno skrčilo državno blagajno, podeljevanje privilegijev italijanskim trgovskim republikam pa zmanjšalo prihodke.

Manuel I. Komnen[uredi | uredi kodo]

  • Trenutno šibkost sicilskega kraljestva in mladega kralja Vilijema I., ki je poleg Sicilije podedoval še južno Italijo, izkoristi tudi bizantinski cesar Manuel I. Komnen. ↓
  • → Bizantinska flota ni ravno velika, je pa dobro založena z denarjem, ker računa na podporo protinormanskih upornikov. ↓
  • → Bizantinci bliskovito napredujejo v osvajanju južne Italije. Mesta Bari, Trani, Giovinazzo, Andria, Taranto in Brindisi se predajajo eno za drugim.
  • Z Bizantinci pred vrati se v Rimu začenjajo pogajanja o zavezništvu in združitvi obeh cerkev, ki ju je ločila shizma leta 1054. Predlogi in pogajanja med papežem Hadrijanom IV. in cesarjem Manuelom I. so neuspešni zaradi razlik v razumevanju oblasti papeža in bizantinskega cesarja.
  • V Ankoni Bizantinci vzpostavijo stalno bazo, iz katere nadzorujejo dogajanje tako na severu kot na jugu Italije.↓
  • → Ko je poide denar za najemnike, se je tudi položaj Bizantincev bistveno poslabša. Sicilski Normani začno pripravljati protiofenzivo. 1156
  • 12. oktober - Genova dobi za uslužnost še dodatne trgovske privilegije v Konstantinoplu.

Ostalo po Evropi[uredi | uredi kodo]

  • 6. februar - Po po smrti vseh kraljevih svetovalcev starega kralja Haralda IV. se za kraljestvo spopadejo sovladarji, bratje Haraldssoni: Sigurd, Ingo in Eystein. Prvi pod mečem Inga konča Sigurd. V naslednjih letih se razplamenti vojna med ostalima bratoma.
  • 10. junij - Francoski kralj Ludvik VII. skliče koncil v Soissonsu, na katerem razglasi Božji mir (Pax Dei).
  • Papež Hadrijan IV. podeli v papeški buli Laudabiliter angleškemu kralju Henriku II. pravico, da se polasti Irske in še tam uveljavi gregorijanske reforme.↓
  • → Henrik II. imenuje canterburyjskega nadškofa Tomaža Becketa za novega lorda kanclerja.
  • V Pavii je dokončana bazilka Svetega Mihaela.
  • Po smrti gruzijski kralj Davida V., ki je leto dni poprej uzurpiral oblast od očeta Dimitrija I., si le-ta povrne oblast.
  • Nabožno ikono Vladimirsko Bogorodico prenesejo iz Suzdala v Vladimir.
  • Normandijski pesnik Wace spiše Roman o Brutu.
  • Švedski kralj Erik IX. naj bi vodil križarsko vojno proti poganskim Fincem ter s tem Finsko postavil pod švedski kulturno-politični razvoj. Kakorkoli se je že to zgodilo, zgodovinski viri tega ne potrjujejo.

Azija[uredi | uredi kodo]

  • Umrlega japonskega cesarja Konoea nasledi 77. japonski cesar Go-Širakava. Njegovo vladavino zaznamuje postopen prehod na vladavino šogunata.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Voditelja Rimske komune Arnolda iz Brescie so obesili, njegovo truplo pa nato sežgali ter pepel raztrosili v Tibero.

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]