Žlahtni ded

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Leccinum crocipodium
Leccinum crocipodium.JPG
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Homobasidiomycetes
Red: Boletales (cevarji)
Družina: Boletaceae (cevarke)
Rod: Leccinum (dedi, turki)
Vrsta: L. crocipodium
Znanstveno ime
Leccinum crocipodium
Predloga:MikomorfopoljeO uporabi mikomorfopolja
Leccinum crocipodium
mikološke značilnosti:
Pores icon.png 
tip himenija: pore
Convex cap icon.svg 

klobuk: izbočen

Adnate gills icon2.svg 

pritrditev himenija: priraščen

Bare stipe icon.png 

bet: gol

Brown spore print icon.png 

trosni prah: rjav

Mycorrhizal ecology icon.png 

ekologija: mikoriza

Choice toxicity icon.png 

užitnost: odlična


Žlahtni ded (znanstveno ime Leccinum crocipodium) je užitna goba iz rodu Leccinum (dedi in turki), ki je razširjena tudi v Sloveniji, vendar je pri nas dokaj redka.

Opis[uredi | uredi kodo]

Žlahtni ded je vrsta dedov, ki je v celoti bolj ali manj rumeno obarvana (včasih celo olivna), tudi luknjice v himeniju so rumene, ima pa značilen, hrapavo luskat bet, kot druge vrste turkov in dedov ter tu in tam počrni. Klobuk gobe je najprej polkrožen, kasneje pa se izboči in postane blazinast. Pogosto postane njegova žametna kožica razpokana, premer klobuka odrasle gobe pa je med 5 in 15 cm.

Trosovnica je sprva rumena, pri zelo starih primerkih pa postane olivno zelena, sestavljena pa je iz dolgih in tankih cevk, katerih drobne rumene luknjice postanejo sčasoma bolj oglate in dobijo olivno barvo. V njih so od 11-18 x 6-8 mikronov veliki vretenasti trosi rumeno rjavkaste barve.

Bet odraslih gob doseže velikost 5-10 cm in ima premer od 1,5 do 3 cm. Bet je trebušast, valjast in pogosto ukrivljen ter poln in trd Bet starih gob je olesenel, običajno ima zašiljeno dnišče. Površina beta je rumena, podolžno hrapavo luskata, luskice pa pri starejših primerkih počrnijo.

Meso žlahtnega deda je rumenkasto, na prerezanih mestih na zraku najprej rahlo pordeči, kasneje pa počrni. Sestava mesa je trdna, v betu pa žilava. Meso je prijetnega vonja in okusa.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Žlahtnega deda bomo našli pod listavci, najraje pod bukvami, posamično ali v malih skupinah. Je razmeroma redka goba, ki raste v toplih poletjih. Precej mu je podoben Primorski ded (Lecinum corsicum), nekoliko podoben pa mu je tudi Preprosti goban (Boletus impolitus), z gladkim betom, meso pa lahko na zraku tudi postane rahlo rožnato, vendar ne počrni. Zamenjava s strupenimi gobami ni mogoča.

Žlahtni ded je dobra goba, vendar ga je zaradi redkosti škoda pobirati.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]