Brezov ded

Leccinum scabrum
	; Brezov ded
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Fungi (glive);
Deblo:	Basidiomycota (prostotrosnice);
Razred:	Homobasidiomycetes;
Red:	Boletales (cevarji);
Družina:	Boletaceae (cevarke);
Rod:	Leccinum (dedi, turki);
Vrsta:	L. scabrum;
Znanstveno ime
	Leccinum scabrum; Gray

O uporabi mikomorfopolja Leccinum scabrum
mikološke značilnosti:
tip himenija: pore
klobuk: izbočen
pritrditev himenija: priraščen
bet: gol
trosni prah: rjav
ekologija: mikoriza
užitnost: užitna

Brezov ded (znanstveno ime Leccinum scabrum) je užitna goba iz rodu Leccinum (dedi, turki), ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Opis[uredi | uredi kodo]

Brezov ded ima svetlo ali temno rjav klobuk, ki je sprva polkrožen, kasneje pa postaja vse bolj nizko izbočen in blazinast. Kožica je žametasta, suha in gladka in nikoli ne razpoka. Na spodnji strani klobuka, ki pri odraslih primerkih doseže premer med 5 in 10 cm, je sprva bela, kasneje pa siva trosovnica, sestavljena iz dolgih cevk z drobnimi luknjicami. Pri starih gobah postanejo temne, v njih pa so podolgovati trosi tobačno rjave barve.

Bet gobe je visok od 8-15 cm in ima premer od 1-2 cm. Pri starih primerkih je močno hrapavo luskast s temnorjavimi ali črnimi luskami. Vedno je valjast, poln in trd, proti dnišču pa je polagoma nekoliko odebeljen. Star postane precej vitek in olesenel, tako da za uživanje ni primeren.

Meso je belkasto do sivkasto, v klobuku postane precej mehko in ima prijeten vonj in okus. Potemni samo v stiku z železovim sulfatom. Takrat postane sivo modre barve.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Brezovega deda najdemo v listnatih gozdovih, predvsem pod brezami. Pojavljajo se od poletja do jeseni in so dokaj pogosta vrsta, ki raste v večjih skupinah.

Brezov ded velja za odlično ali dobro gobo, stari primerki pa so pogosto črvivi in so neuporabni.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Brezov ded.