Živa kulturna dediščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prizor iz Škofjeloškega pasijona, Enotna identifikacija dediščine: 2-00001[1]

Živa kulturna dediščina (tudi nesnovna kulturna dediščina) je v UNESCO-vi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine opredeljena kot »nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. S tem razvijajo občutek identitete in kontinuitete, kar podpira spoštovanje za kulturno raznovrstnost in človeško ustvarjalnost«.[2]. Konvencija je bila sprejeta na 32. konferenci v Parizu, leta 2003, v Sloveniji pa je bila vključena v zakonodajo leta 2008.


Slovenski Pravilnik o registru kulturne dediščine uporablja izraz živa kulturna dediščina, ki jo dodatno opredeljuje kot »dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter druge državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.«[2] V Sloveniji je ustanovljen Register žive kulturne dediščine.[3].

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote žive kulturne dediščine:Škofjeloški pasijon" (pdf). Pridobljeno dne 2013-05-14. 
  2. ^ 2,0 2,1 Živa kulturna dediščina se predstavi. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. 2010. ISBN 978-9616775-06-9. 
  3. ^ "Register žive kulturne dediščine". Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno dne 2013-05-14. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]