Ogled vira Švica

{{Infopolje Država
|native_name = <span style="white-space: nowrap;">''Schweizerische Eidgenossenschaft'' {{ikona de}}</span><br />''Confédération suisse'' {{ikona fr}}<br />''Confederazione Svizzera'' {{ikona it}}<br />''Confederaziun svizra'' {{ikona rm}}<br />''Confœderatio Helvetica'' (CH) {{ikona la}}
|conventional_long_name = Švicarska konfederacija
|common_name = Švica
|common_name2 = Švice
|image_flag = Flag of Switzerland (Pantone).svg
|image_coat = Coat of Arms of Switzerland (Pantone).svg
|image_map = Europe-Switzerland.svg
|map_caption = Lega Švice (temno zeleno) v Evropi (temno sivo)
|national_motto = (neuradno) ''Unus pro omnibus, omnes pro uno'' (latinsko)<br />»Eden za vse, vsi za enega«
|national_anthem = ''Švicarski psalm''
|capital = [[Bern]] (''de facto''){{efn|''De jure'' zvezno mesto; ''de facto'' prestolnica. Zaradi zgodovinsko občutljivega statusa federacije švicarska zakonodaja ne opredeljuje prestolnice; nekatere državne ustanove (npr. sodišča) imajo sedeže v drugih mestih.}}
|latd=46 |latm=57 |latNS=N |longd=7 |longm=27 |longEW=E
|largest_city = [[Zürich]]
|official_languages = [[nemščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[retoromanščina]]{{efn|Retoromanščina je državni jezik, uradni pa le »za odnose zvezne vlade z retoromansko govorečimi ljudmi«.<ref>{{navedi splet |url=https://www.fedlex.admin.ch/eli/cc/1999/404/de |title=Zvezna ustava Švicarske konfederacije, 4. in 70. člen |accessdate=2023-12-30 |archive-date=2021-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210610145418/https://www.fedlex.admin.ch/eli/cc/1999/404/de |url-status=dead }}</ref>}}
|demonym = Švícar, Švícarka, Švícarji, Švícarke
|legislature = Zvezni svet
|upper_house = Državni svet
|lower_house = Nacionalni svet
|government_type = [[federacija|zvezna]] [[direktorijski sistem|direktorijska]] [[republika]] s [[parlament]]arnim sistemom in [[neposredna demokracija|neposredno demokracijo]]
|leader_title1 = Zvezna predsednica
|leader_name1 = [[Viola Amherd]]
|leader_title2 = Zvezni kancler
|leader_name2 = [[Viktor Rossi]]
|area_rank = 132.
|area_km2 = 41.284
|percent_water = 4,34
|population_estimate = 8.902.308
|population_estimate_year = 2023<ref>{{navedi splet |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/statistiques/population.gnpdetail.2023-0208.html |publisher=Zvezni statistični urad |accessdate=2023-09-20 |title=Effectif de population à la fin du 2e trimestre 2023}}</ref>
|population_estimate_rank = 
|population_density_km2 = 
|population_density_rank = 
|population_census = 8.327.126
|population_census_year = 2015<ref>{{navedi poročilo |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/en/home/statistics/population.assetdetail.1401565.html |title=Switzerland's population 2015 |date=22 November 2016 |publisher=Zvezni statistični urad |issue=1 Population |location=Neuchâtel, Switzerland |access-date=7 December 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220075134/https://www.bfs.admin.ch/bfs/en/home/statistics/population.assetdetail.1401565.html |archive-date=20 December 2016 |format=PDF |url-status=live |editor=Jacqueline Kucera |editor2=Athena Krummenacher |series=Swiss Statistics}}</ref>
|GDP_year = 2023
|GDP_ref = <ref name="IMFWEO.CH">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=146,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Switzerland) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=11 October 2023}}</ref>
|GDP_nominal = 905,68 mrd. $
|GDP_nominal_rank = 20.
|GDP_PPP = 788,34 mrd. $
|GDP_PPP_rank = 35.
|GDP_nominal_per_capita = 102.865 $
|GDP_nominal_per_capita_rank = 5.
|GDP_PPP_per_capita = 89.537 $
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 6.
|Gini = 29,7
|Gini_year = 2018
|Gini_change = 
|Gini_ref = <ref>{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tessi190&plugin=1 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320064533/https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tessi190&plugin=1 |archive-date=20 March 2019 |access-date=20 October 2019 |website=ec.europa.eu |publisher=[[Eurostat]]}}</ref>
|HDI = 0,962
|HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year-->
|HDI_change = 
|HDI_rank = 1.
|HDI_ref = <ref>{{navedi splet |date=8 September 2022 |title=Human Development Report 2021/2022 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-date=9 October 2022 |access-date=8 September 2022 |publisher=[[United Nations Development Programme]] |language=en}}</ref>
|sovereignty_type = Ustanovitev
|established_event1 = [[Zvezna listina]]
|established_event2 = ''de facto'' [[Baselska pogodba (1499)]]
|established_event3 = priznana [[Vestfalski mir]]
|established_event4 = Obnovljena
|established_event5 = Ustanovitev federacije
|established_date1 = zgodnji avgust 1291
|established_date2 = 22. september 1499
|established_date3 = 24. oktober 1648
|established_date4 = 7. avgust 1815
|established_date5 = 12. september 1848
|currency = [[švicarski frank]]
|currency_code = CHF
|time_zone = CET
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = CEST
|utc_offset_DST = +2
|cctld = [[.ch]]
|calling_code = +41
|footnotes = {{seznam opomb}}
}}
'''Švica''', uradno '''Švicarska konfederacija''', je [[celinska država]] na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope. Je [[zvezna republika]], sestavljena iz [[Kantoni Švice|26 kantonov]] z zveznimi oblastmi s sedežem v [[Bern]]u.

==Imena==
Zaradi svoje jezikovne raznolikosti ima Švicarska konfederacija več različnih uradnih imen: '''Schweiz''' [ˈʃvaɪts] (nemščina), '''Suisse''' [sɥis (ə)] (francoščina), '''Svizzera''' [ˈzvittsera] (italijanščina) in '''Svizra''' [ˈʒviːtsrɐ, ˈʒviːtsʁɐ] (retoromanščina). Na kovancih in [[Poštna znamka|poštnih znamkah]] se namesto štirih nacionalnih jezikov uporablja [[Latinščina|latinsko ime]] ''Confoederatio Helvetica'' - pogosto skrajšano v ''Helvetia''.
==Opis==
Švica je država brez izhoda na morje, na jugu meji na [[Italija|Italijo]], na zahodu z [[Francija|Francijo]], na severu z [[Nemčija|Nemčijo]] ter na vzhodu z [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Lihtenštajn]]om. Geografsko je razdeljena med nižji [[Mittelland (Švica)|Mittelland]], visokogorske [[Alpe]] in [[Švicarska Jura|Juro]], njena celotna površina je 41.285&nbsp;km<sup>2</sup>, od tega vode 4,34&nbsp;km<sup>2</sup>. Medtem ko Alpe zasedajo večji del ozemlja, je približno 8,5 milijona švicarskega prebivalstva večinoma osredotočeno na Mittelland, kjer so največja mesta in gospodarska središča, med njimi [[Zürich]], [[Ženeva]] in [[Basel]]. V teh mestih je več uradov mednarodnih organizacij, kot so sedež [[FIFA]], drugi največji urad OZN in glavna stavba Banke za mednarodne poravnave. V teh mestih se nahajajo tudi glavna mednarodna letališča Švice.

Ustanovitev Stare Švicarske konfederacije sega v pozno srednjeveško obdobje, ki je posledica vrste vojaških uspehov proti [[vojvodina Avstrija|Avstriji]] in [[Vojvodina Burgundija|Burgundiji]]. Švicarska neodvisnost od [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] je bila formalno priznana v [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]] leta 1648. Zvezna listina iz leta 1291 velja za ustanovni dokument Švice, ki se praznuje kot švicarski državni praznik. Od [[reformacija|reformacije]] 16. stoletja je Švica vodila močno politiko oborožene nevtralnosti; od leta 1815 se ni borila v mednarodnih vojnah in se je Združenim narodom pridružila šele leta 2002. Kljub temu vodi aktivno zunanjo politiko in je pogosto vključena v mirovne procese po vsem svetu.<ref>{{navedi knjigo |first1=Thomas |last1=Fleiner |first2=Alexander |last2=Misic |first3=Nicole |last3=Töpperwien |title=Swiss Constitutional Law |page=28 |publisher=Kluwer Law International |date=5 August 2005 |isbn=978-90-411-2404-3}}</ref> Švica je rojstni kraj [[Rdeči križ|Rdečega križa]], ene najstarejših in najbolj znanih humanitarnih organizacij na svetu, v njej pa domujejo številne mednarodne organizacije, med drugim tudi Urad Združenih narodov v Ženevi, ki je drugi največji na svetu. Je ustanovna članica [[Evropsko združenje za prosto trgovino|Evropskega združenja za prosto trgovino]], predvsem pa ni del [[Evropska unija|Evropske unije]], Evropskega gospodarskega prostora ali [[evroobmočje|evroobmočja]]. Vendar v dvostranskih pogodbah sodeluje v [[Schengensko območje|schengenskem območju]] in evropskem enotnem trgu.

Švica zaseda stičišče germanske in romanske Evrope, kar se kaže v njenih štirih glavnih jezikovnih in kulturnih regijah: nemški, francoski, italijanski in retoromanski. Čeprav je večina prebivalstva nemško govorečega, je švicarska nacionalna identiteta zakoreninjena v skupnem zgodovinskem ozadju, skupnih vrednotah, kot so federalizem in neposredna demokracija <ref>{{navedi knjigo |url=http://www.nomos-shop.de/Vatter-politische-System-Schweiz/productview.aspx?product=21055 |title=Das politische System der Schweiz |trans-title=The Political System of Switzerland |author=Prof. Dr. Adrian Vatter |date=2014 |language=de |series=Studienkurs Politikwissenschaft |publisher=UTB Verlag |location=Baden-Baden |isbn=978-3-8252-4011-0 |access-date=2021-03-05 |archive-date=2016-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160421074933/http://www.nomos-shop.de/Vatter-politische-System-Schweiz/productview.aspx?product=21055 |url-status=dead }}</ref> in alpska simbolika.<ref name=j1>{{Cite journal |last=Zimmer |first=Oliver |doi=10.1017/S0010417598001686 |title=In Search of Natural Identity: Alpine Landscape and the Reconstruction of the Swiss Nation |journal=Comparative Studies in Society and History |volume=40 |issue=4 |pages=637–665 |orig-year=originally published: October 1998 |date=12 January 2004 |location=London  | issn=0010-4175 }}</ref>

Razvita država ima najvišje nominalno bogastvo na odraslo osebo <ref>{{navedi splet|title = Global wealth databook 2019|url = https://www.credit-suisse.com/media/assets/corporate/docs/about-us/research/publications/global-wealth-databook-2019.pdf|publisher = Credit Suisse|access-date = 17 June 2020|archive-url = https://web.archive.org/web/20191023104250/https://www.credit-suisse.com/media/assets/corporate/docs/about-us/research/publications/global-wealth-databook-2019.pdf|archive-date = 23 October 2019|url-status = dead}}Archived. The country data comes from Table 3.1 on page 117. The region data comes from the end of that table on page 120.</ref> in osmi najvišji bruto domači proizvod na prebivalca in je veljala za davčno oazo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.digitaljournal.com/article/298716 |title=US is still by far the richest country, China fastest growing |author=Subir Ghosh |website=Digital Journal |location=Canada |date=9 October 2010 |access-date=14 December 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160112131438/http://www.digitaljournal.com/article/298716 |archive-date=12 January 2016}}</ref> Visoko se uvršča po nekaterih mednarodnih merilih, vključno z gospodarsko konkurenčnostjo in človeškim razvojem. Njegova mesta, kot so Zürich, Ženeva in Basel, se po kakovosti življenja uvrščajo med najvišja na svetu<ref>{{navedi novice |last1=Bachmann |first1=Helena |title=Looking for a better quality of life? Try these three Swiss cities |url=https://eu.usatoday.com/story/news/world/2018/03/23/swiss-cities-rank-high-quality-life/448843002/ |access-date=14 January 2021 |work=USA Today |date=23 March 2018}}</ref>, čeprav z nekaterimi najvišjimi življenjskimi stroški na svetu.<ref>{{navedi novice |title=Coronavirus: Paris and Zurich become world's most expensive cities to live in because of COVID-19 |url=https://www.euronews.com/2020/11/18/coronavirus-paris-and-zurich-become-world-s-most-expensive-cities-to-live-in-because-of-co |access-date=14 January 2021 |publisher=Euronews |date=18 November 2020}}</ref> Leta 2020 je IMD Švico postavil na prvo mesto pri privabljanju kvalificiranih delavcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.imd.org/wcc/world-competitiveness-center-rankings/world-talent-ranking-2020/ |title=The IMD World Talent Ranking 2020 |publisher=IMD International Institute for Management Development |location=Lausanne, Switzerland |date=1 March 2021 }}</ref> Svetovni ekonomski forum jo uvršča na 5. mesto najbolj konkurenčnih držav na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.weforum.org/reports/how-to-end-a-decade-of-lost-productivity-growth |title=2019 Global Competitiveness Report 4.0 |publisher=[[WEF]] |location=Geneva, Switzerland |date=8 October 2019 |access-date=30 May 2020}}</ref>

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Švice}}
Švica obstaja kot država v sedanji obliki od sprejetja švicarske zvezne ustave leta 1848. Predhodniki Švice so konec 13. stoletja (1291) ustanovili zaščitno zvezo in tvorili ohlapno konfederacijo držav, ki je obstajala stoletja.

=== Zgodnja zgodovina ===
Najstarejše sledi obstoja hominidov v Švici segajo pred približno 150.000 leti.<ref name = Early>[https://web.archive.org/web/20100419174957/http://www.swissworld.org/en/history/prehistory_to_romans/prehistoric_times/ History]. swissworld.org. Retrieved on 27 June 2009</ref> Najstarejša znana kmetijska naselja v Švici, ki so bila najdena v Gächlingenu, so bila datirana okoli leta 5300 pred našim štetjem.
[[File:Theater Kaiseraugst.jpg|thumb|left|''Augusta Raurica'' (blizu Basla), ki jo je leta 44 pr. n. št. ustanovil Lucij Munacij Plank, je bila prvo rimsko naselje ob Renu in je zdaj med najpomembnejšimi arheološkimi najdišči v Švici.<ref>[http://www.swissinfo.ch/eng/swissinfo.html?siteSect=108&sid=6054935&cKey=1126454871000 Switzerland's Roman heritage comes to life] swissinfo.ch</ref>]]

Najzgodnejša znana kulturna plemena tega območja so bili pripadniki [[Halštatska kultura|halštatske]] in [[latenska kultura|latenske kulture]], poimenovane po arheološkem najdišču [[La Tene|La Tène]] na severni strani [[jezero Neuchâtel|jezera Neuchâtel]]. Latenska kultura se je razvijala in cvetela v pozni [[železna doba|železni dobi]] od približno 450 pr. n. št., verjetno pod vplivom [[Antična Grčija|grške]] in [[Etruščani|etruščanske]] civilizacije. Ena najpomembnejših plemenskih skupin v švicarski regiji so bili [[Helveti]]. Germanska plemena so se nenehno nadlegovala, leta 58 pred našim štetjem pa so se Helveti odločili zapustiti švicarski Mittelland in migrirati v zahodno [[Galija|Gallijo]], vendar jih je vojska [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] zasledila in premagala v bitki pri Bibractu, v današnji vzhodni Franciji, zaradi česar se je moralo pleme preseliti nazaj v prvotno domovino. Leta 15 pred našim štetjem sta [[Tiberij]], kasnejši rimski cesar in njegov brat [[Neron Klavdij Druz|Druz]] osvojila Alpe in jih vključila v [[Rimsko cesarstvo]]. Območje, ki so ga zasedli Helveti - soimenjaki kasnejše ''Confoederatio Helvetica'' - je najprej postalo del rimske province [[Belgijska Galija|Gallia Belgica]], nato pa province [[Gornja Germanija|Germania Superior]], medtem ko je bil vzhodni del sodobne Švice vključen v [[rimska provinca|rimsko provinco]] [[Retija]]. Nekje na začetku skupne dobe so Rimljani vzdrževali veliko legionarsko taborišče, imenovano ''[[Vindonissa]]'', danes ruševina ob sotočju rek [[Aare]] in Reuss, blizu mesta Windisch, obrobja mesta [[Brugg]].

1. in 2. stoletje našega štetja je bilo obdobje blaginje prebivalstva, ki je živelo na Mittellandu. Več mest, kot so [[Aventicum]] (sodobni Avenches), [[Noviodunum]] (sodobni Nyon) in [[Augusta Raurica]] vzhodno od Basla, je doseglo izjemno velikost, medtem ko je bilo na podeželju ustanovljenih na stotine kmetijskih posesti (''[[Villa rustica]]'').

Okoli leta 260 našega štetja je padec ozemlja [[Agri Decumates]] severno od Porenja preoblikoval današnjo Švico v obmejno deželo cesarstva. Ponavljajoči se napadi plemen [[Alemani|Alamanov]] so povzročili propad rimskih mest in gospodarstva ter prisilili prebivalstvo, da je našlo zavetje v bližini rimskih trdnjav, kot je [[Castrum Rauracense]] (sodobni Kaiseraugst) blizu Auguste Raurice. Cesarstvo je zgradilo novo obrambno linijo na severni meji (tako imenovani Donau-Iller-Rhine-Limes), vendar je konec 4. stoletja povečan germanski pritisk prisilil Rimljane, da so opustili linearni obrambni koncept, Mittelland pa je bil končno odprt za naseljevanje germanskih plemen.

V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] je bil od konca 4. stoletja zahodni del današnje Švice del ozemlja [[Burgundija|Burgundskih kraljev]]. Alemani so naselili Mittelland v 5. stoletju in doline Alp v 8. stoletju in tvorili Alemanijo. Sodobna Švica je bila torej razdeljena med kraljevini Alemanija in Burgundija. Celotna regija je postala del razširjenega [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] v 6. stoletju po zmagi [[Klodvik I.|Klodvika I.]] nad Alemani pri Tolbiacu leta 504 n. št. in pozneje frankovski prevladi Burgundov.<ref name=Nationsencyclopedia>[http://www.nationsencyclopedia.com/Europe/Switzerland-HISTORY.html Switzerland history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140301050628/http://www.nationsencyclopedia.com/Europe/Switzerland-HISTORY.html |date=1 March 2014 }} Nationsencyclopedia.com. Retrieved on 27 November 2009</ref><ref name=Nationsonline>[http://www.nationsonline.org/oneworld/History/Switzerland-history.htm History of Switzerland] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140508043011/http://www.nationsonline.org/oneworld/History/Switzerland-history.htm |date=8 May 2014 }} Nationsonline.org. Retrieved on 27 November 2009</ref>

V preostalem delu 6., 7. in 8. stoletja so švicarske regije nadaljevale pod frankovsko hegemonijo ([[Merovingi]] in [[Karolingi]]). Toda po razširitvi pod vodstvom [[Karel Veliki|Karla Velikega]], je bilo Frankovsko cesarstvo z [[Verdunska pogodba|Verdunsko pogodbo]] iz leta 843 razdeljeno. Območja današnje Švice so se razdelila na Srednjefrankovsko državo cesarja Lotarja I. (817-855) ozemlje od reke Aare pa Vzhodnofrankovsko cesarstvo kralja Ludvika Nemškega (843-876). V zahodni Švici je 888 nastala kraljevina Zgornja Burgundija in se leta 933 s Spodnjo Burgundijo  združila v kraljevino Burgundijo, ta pa se je leta 1032 vključila v [[Sveto Rimsko cesarstvo]].

V 11. - 13. stoletju so v nižjih delih Švice nastale velike fevdalne posesti družin [[Savojci|Savojcev]], Zähringerjev, [[Habsburžani|Habsburžanov]] in Kyburg, hkrati so se okrepila mesta (Ženeva, Basel, Bern, Zürich), ki so dobila status svobodnih cesarskih mest. V gorskih območjih so živeli svobodni kmetje organizirani v samoupravne skupnosti. Z izumrtjem moške linije je leta 1263 rodbina Kyburg izumrla leta 1264; nato so Habsburžani pod kraljem [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfom I.]] (sveti rimski cesar leta 1273) zahtevali dežele Kyburg in jih priključili, tako da so njihovo ozemlje razširili na vzhodni švicarski Mittelland.

=== Stara švicarska konfederacija ===
{{glavni|Stara švicarska konfederacija}}
[[File:Old Swiss Confederation.jpg|thumb|upright=1.|left|Stara švicarska konfederacija od leta 1291 (temno zelena) do šestnajstega stoletja (svetlo zelena) in njeni sodelavci (modra). V drugih prikazanih barvah so zadevna ozemlja.]]
Ko so Habsburžani  v 13. stoletju poskušali razširiti oblast proti jugu in si pridobiti pomembne alpske prelaze, kantoni Uri, Schwyz, Unterwalden, kasneje znani kot Waldstätten, 1.avgusta 1291 ustanovili tako imenovano ''Večno zvezo''. Stara švicarska konfederacija je bila zveza dolinskih skupnosti osrednjih Alp. Konfederacija, ki so ji vladali plemiči in patriciji različnih kantonov, je olajšala upravljanje skupnih interesov in zagotavljala mir na pomembnih gorskih trgovskih poteh. Zvezna listina iz leta 1291, dogovorjena med podeželskimi občinami Uri, Schwyz in Unterwalden, velja za ustanovni dokument konfederacije, čeprav so podobna zavezništva verjetno obstajala že desetletja prej.<ref name=schwabe>Greanias, Thomas. ''Geschichte der Schweiz und der Schweizer'', Schwabe & Co 1986/2004. {{ISBN|3-7965-2067-7}}</ref><ref name=Brief>{{navedi splet |url=http://www.eda.admin.ch/eda/en/home/reps/ocea/vaus/infoch/chhist.html | title = A Brief Survey of Swiss History | publisher = admin.ch | access-date = 22 June 2009 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090626222448/http://www.eda.admin.ch/eda/en/home/reps/ocea/vaus/infoch/chhist.html | archive-date = 26 June 2009 | url-status=dead | df = dmy-all}}</ref>

Po veliki zmagi svobodnih kmetov v [[bitka pri Morgartnu|bitki pri Morgartnu]] (15. november 1315), ko so Švicarji porazili habsburško vojsko so se trem prakantonom pridružili še Luzern (1332), Zürich (1351), Zug in Glarus (1352) in Bern (1353) ter oblikovali '''staro konfederacijo''' osmih držav, ki so obstajale do konca 15. stoletja. Širitev je privedla do večje moči in bogastva za konfederacijo. Do leta 1460 so konfederalci nadzorovali večino ozemlja južno in zahodno od Rena do Alp in pogorja Jura, zlasti po zmagah proti Habsburžanom (bitka pri Sempachu, bitka pri Näfelsu) nad [[Karel Drzni|Karlom Drznim]] v 1470-ih in uspeh švicarskih plačancev. Leta 1481 sta se konfederaciji pridružila 
Solothurn in Fribourg. Po švicarski zmagi v švabski vojni proti Švabski ligi cesarja Maksimilijana I. leta 1499 je z [[baselski mir|baselskim mirom]] (22. november 1499) dejansko postala neodvisna in izstopila iz Svetega rimskega cesarstva. Leta 1501 sta se Stari švicarski konfederaciji pridružila še Basel in Schaffhausen, 1513 pa še Appenzell.

Od druge polovice 14. stoletja se je za zvezo začelo uporabljati ime Švica (po kantonu Schwyz).
[[File:Bundesbrief.jpg|thumb|''Bundesbrief'' (zvezna listina), 1291]]

Stara švicarska konfederacija si je v teh zgodnjih vojnah pridobila sloves nepremagljivosti, vendar je širitev konfederacije leta 1515 s švicarskim porazom v bitki pri Marignanu utrpela spodrsljaj. S tem se je končala tako imenovana 'junaška' doba švicarske zgodovine. Uspeh Zwinglijeve reformacije v nekaterih kantonih je v letih 1529 in 1531 (Kappelske vojne) povzročil medkantonalne verske spopade. Šele več kot sto let po teh notranjih vojnah so leta 1648 v skladu z Vestfalskim mirom evropske države priznale neodvisnost Švice od Svetega rimskega cesarstva in njeno nevtralnost.

V zgodnje novoveškem obdobju švicarske zgodovine je naraščajoča avtoritarnost patricialnih družin v kombinaciji s finančno krizo po [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] privedla do švicarske kmečke vojne leta 1653. V ozadju tega boja je prišlo do konflikta med katoliškimi in protestantski kantoni, kar je izbruhnilo v nadaljnjem nasilju med prvo vojno v Villmergenu leta 1656 in vojno v Toggenburgu (ali drugo vojno v Villmergenu) leta 1712.

=== Napoleonsko obdobje ===
[[File:Acte de Médiation mg 0643.jpg|right|thumb|Zakon o mediaciji je bil Napoleonov poskus kompromisa med Ancien Régime in Republiko.]]
Leta 1798 je revolucionarna francoska vlada napadla Švico in uvedla novo enotno ustavo. [39] To je centraliziralo vlado države in dejansko odpravilo kantone: poleg tega se je Mülhausen pridružil Franciji, dolina Valtellina pa je postala del [[Cisalpinska republika|Cisalpinske republike]] in se ločila od Švice. Novi režim, znan kot '''Helvetska republika''', je bil zelo nepriljubljen. Uvedla ga je tuja invazijska vojska in uničila stoletno tradicijo, zaradi česar je Švica postala le francoska satelitska država. Ostro francosko zatiranje upora v Nidwaldnu septembra 1798 je bil primer zatirajoče prisotnosti francoske vojske in odpora lokalnega prebivalstva proti okupaciji.

Leta 1802 je izbruhnila državljanska vojna med konzervativnimi federalisti in liberalnimi unitaristi, a jo je Napoleon 1803 prekinil tako, da je v Parizu organiziral srečanje vodilnih švicarskih politikov z obeh strani. Rezultat tega je bil zakon o mediaciji, ki je v veliki meri obnovil švicarsko avtonomijo in uvedel konfederacijo 19 kantonov. Odslej bi se večina švicarske politike nanašala na uravnoteženje kantonske tradicije samoupravljanja s potrebo po centralni vladi. Takšni konfederaciji so se priključili še kantoni Vaud, Ticino, Aargau, Thurgau, Sankt Gallen in Graubünden.

Po Napoleonovem porazu v bitki narodov pri Leipzigu leta 1813, je švicarska zvezna skupščina razglasila nevtralnost in odpravila ustavo iz leta 1803. Podpisan je bil nov zvezni sporazum s katerim so zelo omejili pristojnosti konfederacije. 1815 je [[dunajski kongres]] v celoti vzpostavil švicarsko neodvisnost in evropske sile so se dogovorile, da bodo trajno priznale švicarsko nevtralnost. Švicarske čete so tujim vladam služile do leta 1860, ko so se borile v obleganju Gaete. Pogodba je Švici prav tako dovolila, da poveča svoje ozemlje, s sprejemom kantonov Valais, Neuchâtel in Ženeva. Meje Švice se od takrat niso spremenile, razen nekaterih manjših prilagoditev.<ref>{{HDS|7841|Swiss border ("Les principales rectifications postérieures à 1815 concernent la vallée des Dappes en 1862 (frontière Vaud-France, env. 7,5 km²), la valle di Lei en 1952 (Grisons-Italie, 0,45 km²), l'Ellhorn en 1955 (colline revendiquée par la Suisse pour des raisons militaires, Grisons-Liechtenstein) et l'enclave allemande du Verenahof dans le canton de Schaffhouse en 1967.")}}. It should be noticed that in Lago di Lei|valle di Lei Italy got in exchange a territory of the same area. [http://www.admin.ch/opc/it/classified-compilation/19520241/196306260000/0.132.454.21.pdf See here] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140521110525/http://www.admin.ch/opc/it/classified-compilation/19520241/196306260000/0.132.454.21.pdf |date=21 May 2014 }}</ref>

=== Federalne države ===
[[File:Bern, Federal Palace, 1857.jpg|thumb|Prva zvezna palača v Bernu (1857). Eden od treh kantonov, ki predsedujejo Tagatzungu (nekdanjemu zakonodajnemu in izvršnemu svetu), je bil Bern leta 1848 izbran za stalni sedež zveznih zakonodajnih in izvršnih institucij, deloma tudi zaradi bližine francosko govorečega območja.]]
Obnova moči patriciata je bila le začasna. Po obdobju nemirov s ponavljajočimi se nasilnimi spopadi, kot je bil ''Züriputsch'' iz leta 1839, je leta 1847 izbruhnila državljanska vojna (''Sonderbundskrieg''), ko so nekateri katoliški kantoni poskušali ustanoviti ločeno zvezo (''Sonderbund''). Vojna je trajala manj kot mesec dni in povzročila manj kot 100 žrtev. Kljub temu, da je bil ''Sonderbundskrieg'' manjši v primerjavi z drugimi evropskimi nemiri in vojnami v 19. stoletju, je močno vplival tako na psihologijo kot na družbo Švicarjev.

Vojna je večino Švicarjev prepričala v potrebo po enotnosti in moči do evropskih sosed. Švicarji iz vseh slojev družbe, bodisi katoliške bodisi protestantske, iz liberalne ali konservativne struje, so spoznali, da bodo kantoni imeli več koristi, če bodo združeni njihovi gospodarski in verski interesi.

Medtem ko je ostala Evropa videla revolucionarne vstaje, so Švicarji pripravili ustavo (12. september 1848), ki je predvidevala zvezno postavitev po vzoru ustave ZDA. Ta ustava je predvidevala osrednjo oblast v zunanji politiki in gospodarstvu, medtem ko je kantonom pustila pravico do samoupravljanja v lokalnih zadevah. Priznanje tistim, ki so bili naklonjeni oblasti kantonov (''Sonderbund Kantone''), je bila nacionalna skupščina razdeljena med zgornji dom (Svet držav, dva predstavnika na kanton) in spodnji dom (Državni svet, predstavniki izvoljeni po vsej državi). Za vsako spremembo te ustave so bili referendumi obvezni. Ta nova ustava je pravno končala tudi plemstvo v Švici.<ref>{{navedi splet |url=http://www.diesbach.com/sghcf/n/noblesse.html |title=Noblesse en Suisse |access-date=22 October 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303192147/http://www.diesbach.com/sghcf/n/noblesse.html |archive-date=3 March 2016}}</ref>
[[File:Gotthard Eröffnungszug Bellinzona.jpg|thumb|left|Odprtje železniškega predora Gotthard leta 1882, ki je povezoval južni kanton Ticino, takrat najdaljši na svetu]]

Uveden je bil sistem enotnih uteži in mer in leta 1850 je [[švicarski frank]] postal švicarska enotna valuta. 11. člen ustave je prepovedoval pošiljanje vojakov na služenje v tujino, z izjemo služenja [[Sveti sedež (Vatikanska mestna država)|Svetemu sedežu]], čeprav so bili Švicarji še vedno dolžni služiti Frančišku II. dveh Sicilij s švicarskimi stražarji, ki so bili prisotni pri obleganju Gaete leta 1860, s čimer se je končala udeležba v tujih državah.

Pomembna klavzula ustave je bila, da jo je mogoče v celoti ponovno napisati, če se bo to zdelo potrebno, s čimer se bo lahko razvijala kot celota in ne bo spreminjala posameznih sprememb.<ref name=HistoiredelaSuisse>''Histoire de la Suisse'', Éditions Fragnière, Fribourg, Switzerland</ref>

Ta potreba se je kmalu izkazala, ko je rast prebivalstva in industrijska revolucija, ki je sledila, privedla do pozivov k ustrezni spremembi ustave. Prebivalstvo je leta 1872 zavrnilo zgodnji osnutek, vendar so bile spremembe leta 1874 sprejele. Uvedla je izbirni referendum za zakone na zvezni ravni. Vzpostavila je tudi zvezno odgovornost za obrambo, trgovino in pravne zadeve.

Leta 1891 je bila ustava revidirana z nenavadno močnimi elementi neposredne demokracije, ki so še danes edinstveni.

=== Sodobna zgodovina ===
[[File:Ulrich Wille.jpg|thumb|General Ulrich Wille, vrhovni poveljnik švicarske vojske v obdobju [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]]]

V nobeni od svetovnih vojn Švica ni bila napadena. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil v Švici [[Vladimir Iljič Uljanov]] (Lenin) in tam ostal do leta 1917.<ref>[http://www.swissinfo.ch/eng/specials/extraordinary_exiles/index/Lenin_and_the_Swiss_non-revolution.html?cid=12812 Lenin and the Swiss non-revolution] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110511140931/http://www.swissinfo.ch/eng/specials/extraordinary_exiles/index/Lenin_and_the_Swiss_non-revolution.html?cid=12812 |date=11 May 2011 }} swissinfo.ch. Retrieved on 25 January 2010</ref> Afera Grimm-Hoffmann je leta 1917 resno podvomila o švicarski nevtralnosti, vendar je bila ta kratkotrajna. Leta 1920 se je Švica pridružila [[Društvo narodov|Društvu narodov]], ki je imelo sedež v [[Ženeva|Ženevi]], pod pogojem, da je izvzeta iz kakršnih koli vojaških zahtev.

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Nemci izdelali podrobne invazivne načrte<ref>Urner, Klaus (2001) ''Let's Swallow Switzerland'', Lexington Books, pp. 4, 7, {{ISBN|0-7391-0255-9}}</ref>, Švica pa nikoli ni bila napadena. Švica je lahko ostala neodvisna s kombinacijo vojaškega odvračanja, popuščanja Nemčiji in sreče, saj so večji dogodki med vojno upočasnili invazijo.<ref name=Stonebooks>[http://stonebooks.com/archives/981111.shtml Book review: Target Switzerland: Swiss Armed Neutrality in World War II, Halbrook, Stephen P.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091201171926/http://stonebooks.com/archives/981111.shtml |date=1 December 2009 }} stonebooks.com. Retrieved on 2 December 2009</ref> Pod vodstvom generala Henrika Guisana, ki je bil za časa vojne imenovan za vrhovnega poveljnika, je bila ukazana splošna mobilizacija oboroženih sil. Švicarska vojaška strategija se je spremenila iz statične obrambe na mejah, da bi zaščitila ekonomsko središče, v organizirano dolgoročno izčrpavanje in umik v močne, dobro založene položaje visoko v Alpah, znano kot ''[[Nacionalna pregrada]]''. Švica je bila pomembna osnova za vohunjenje obeh strani v sporu in je pogosto posredovala v komunikaciji med [[Sile osi|silami osi]] in [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniškimi silami]].

Švicarsko trgovino so blokirali tako zavezniki kot sile osi. Gospodarsko sodelovanje in podaljšanje kreditov za [[Tretji rajh]] sta se spreminjala glede na zaznano verjetnost invazije in razpoložljivost drugih trgovinskih partnerjev. Koncesije so dosegle vrhunec po prekinitvi ključne železniške povezave skozi Vichyjsko Francijo leta 1942, zaradi česar je bila Švica (skupaj z Lihtenštajnom) v celoti izolirana od širšega sveta zaradi ozemlja, ki ga je nadzirala Os. Med vojno je Švica internirala več kot 300.000 beguncev, Mednarodni Rdeči križ s sedežem v Ženevi pa je med sporom imel pomembno vlogo. Stroga politika priseljevanja in azila ter finančni odnosi z nacistično Nemčijo so sprožili polemike, vendar šele konec 20. stoletja.<ref>[http://www.uek.ch/en/schlussbericht/synthesis/ueke.pdf Switzerland, National Socialism and the Second World War] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090530053737/http://www.uek.ch/en/schlussbericht/synthesis/ueke.pdf |date=30 May 2009 }}. Final Report of the Independent Commission of Experts Switzerland, Pendo Verlag GmbH, Zürich 2002, {{ISBN|3-85842-603-2}}, p. 521.</ref>

Med letoma 1940 in 1945 so zavezniki bombardirali Švico in povzročili smrtne žrtve in materialno škodo. Med bombardiranimi mesti so bili Basel, Brusio, Chiasso, Cornol, Ženeva, Koblenz, Niederweningen, Rafz, Renens, Samedan, Schaffhausen, Stein am Rhein, Tägerwilen, Thayngen, Vals in Zürich. Zavezniške sile so razložile, da so bombardiranja, ki so kršila 96. člen vojne, posledica napak v navigaciji, okvare opreme, vremenskih razmer in napak pilotov bombnikov. Švicarji so izrazili strah in zaskrbljenost, da naj bi bombardiranje pritiskalo na Švico, naj konča gospodarsko sodelovanje in nevtralnost z nacistično Nemčijo.<ref name=helmreich>{{navedi splet |url=http://www.airpower.maxwell.af.mil/airchronicles/apj/apj00/sum00/helmreich.html | title=Diplomacy of Apology | author=Helmreich JE | access-date=5 May 2007 | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20070505083348/http://www.airpower.maxwell.af.mil/airchronicles/apj/apj00/sum00/helmreich.html | archive-date=5 May 2007 | df=dmy-all}}</ref> V Angliji je potekal postopek, ameriška vlada pa je za odškodnine ob bombardiranju plačala 62.176.433,06 švicarskih frankov.

Švicarski odnos do beguncev je bil zapleten in sporen; med vojno je sprejela kar 300.000 beguncev, medtem ko jih je zavrnila še deset tisoč, vključno z Judi, ki so jih nacisti močno preganjali.

Po vojni je švicarska vlada izvažala kredite prek dobrodelnega sklada, znanega kot ''Schweizerspende'', in tudi donirala Marshallovemu načrtu za pomoč pri okrevanju Evrope, kar je na koncu koristilo švicarskemu gospodarstvu.<ref>[http://www.uek.ch/en/schlussbericht/synthesis/ueke.pdf Switzerland, National Socialism and the Second World War] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090530053737/http://www.uek.ch/en/schlussbericht/synthesis/ueke.pdf |date=30 May 2009 }}. Final Report of the Independent Commission of Experts Switzerland, Pendo Verlag GmbH, Zürich 2002, {{ISBN|3-85842-603-2}}</ref>

V času hladne vojne so švicarske oblasti razmišljale o gradnji švicarske jedrske bombe. [51] Vodilni jedrski fiziki z Zveznega tehnološkega inštituta v Zürichu, kot je Paul Scherrer, so to omogočili realno. Leta 1988 je bil v njegovem imenu ustanovljen Inštitut Paul Scherrer za raziskovanje terapevtske uporabe tehnologij razprševanja nevtronov. Finančne težave z obrambnim proračunom in etični vidiki so preprečili dodelitev znatnih sredstev, Pogodba o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1968 pa je bila videti kot veljavna alternativa. Vsi preostali načrti za izdelavo jedrskega orožja so bili opuščeni do leta 1988.<ref>{{navedi splet | last1=Westberg | first1=Gunnar | title=Swiss Nuclear Bomb |url=http://peaceandhealthblog.com/2010/10/09/swiss-nuclear-bomb/ | date=9 October 2010 | publisher=International Physicians for the Prevention of Nuclear War | access-date=6 March 2014 | url-status=live | archive-url=https://web.archive.org/web/20140305115926/http://peaceandhealthblog.com/2010/10/09/swiss-nuclear-bomb/ | archive-date=5 March 2014 | df=dmy-all }}</ref>
[[File:Bundesrat der Schweiz 2003.jpg|thumb|Leta 2003 je Parlament z dodelitvijo drugega sedeža v vladni vladi spremenil koalicijo, ki je od leta 1959 prevladovala v švicarski politiki..]]

Švica je bila zadnja zahodna republika, ki je ženskam podelila volilno pravico. Nekateri švicarski kantoni so to odobrili leta 1959, medtem ko je bilo to na zvezni ravni doseženo leta 1971, po odporu pa v zadnjem kantonu Appenzell Innerrhoden (eden od le dveh preostalih Landsgemeinde, skupaj z Glarusom) leta 1990. Po pridobitvi volilne pravice na zvezni ravni so ženske hitro postale politično pomembnejše, pri čemer je bila prva ženska v sedemčlanskem zveznem svetu Elisabeth Kopp, ki je delala od leta 1984 do 1989 in prva predsednica Ruth Dreifuss leta 1999.

Švica se je Svetu Evrope pridružila leta 1963. Leta 1979 so območja kantona Bern postala neodvisna od Berna in tvorila nov kanton Jura. 18. aprila 1999 so švicarsko prebivalstvo in kantoni glasovali za popolnoma revidirano zvezno ustavo.

Leta 2002 je Švica postala polnopravna članica Združenih narodov, Vatikan pa je postal zadnja splošno priznana država brez polnopravnega članstva v OZN. Švica je ustanovna članica Efte, vendar ni članica Evropskega gospodarskega prostora. Vloga za članstvo v Evropski uniji je bila poslana maja 1992, vendar ne napreduje, saj je bila EGP zavrnjena decembra 1992, ko je bila Švica edina država, ki je sprožila referendum o EGP. Od takrat je bilo več referendumov o vprašanju EU; zaradi nasprotovanja državljanov je bila prošnja za članstvo umaknjena. Kljub temu se švicarska zakonodaja postopoma prilagaja zakonodaji EU in vlada je z Evropsko unijo podpisala številne dvostranske sporazume. Švica je skupaj z Lihtenštajnom od vstopa Avstrije leta 1995 v celoti obkrožena z EU. 5. junija 2005 so se švicarski volivci s 55-odstotno večino dogovorili za pridružitev schengenski pogodbi, rezultat, ki so ga komentatorji EU ocenili kot znak podpora Švice, države, ki je tradicionalno dojeta kot neodvisna in neradi vstopa v nadnacionalne organe. Septembra 2020 je Švicarska ljudska stranka (SPP) uvedla referendum o glasovanju o koncu pakta, ki je dovoljeval prosto gibanje ljudi iz Evropske unije. Volivci pa so zavrnili poskuse ponovnega prevzema nadzora nad priseljevanjem in predlog premagali s približno 63 % -37 % razlike.

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Švice}}
[[File:Reliefkarte Schweiz.png|thumb|Fizični zemljevid Švice]]
Švica, ki se razteza čez severno in južno stran Alp v zahodno-srednji Evropi, ima veliko raznolikost pokrajin in podnebja na omejenem območju 41.285 kvadratnih kilometrov.<ref name=Geo>{{navedi splet |url=http://www.swissworld.org/en/geography/ |title=Swiss Geography |publisher=Presence Switzerland, Federal Department of Foreign Affairs |website=swissworld.org |access-date=12 October 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141008130616/http://www.swissworld.org/en/geography |archive-date=8 October 2014}}</ref> Prebivalcev je približno 8 milijonov, kar ima za posledico povprečno gostoto prebivalstva okoli 195 ljudi na kvadratni kilometer. Bolj gorata južna polovica države je veliko bolj redko poseljena kot severna polovica. V največjem kantonu Graubünden, ki leži v celoti v Alpah, gostota prebivalstva pade na 27 / km<sup>2</sup>.

Švica leži med zemljepisnima širinama 45 ° in 48 ° S ter dolžinama 5 ° in 11 ° E. Vsebuje tri osnovna topografska območja: [[Švicarske Alpe]] na jugu, [[Mittelland (Švica)|Mitteland]] ali Švicarsko planoto in Švicarsko Juro na zahodu. Alpe so visokogorje, ki teče po osrednji in južni strani države in predstavlja približno 60 % celotne površine države. Večina švicarskega prebivalstva živi na švicarski planoti. Med visokimi dolinami švicarskih Alp najdemo veliko [[ledenik]]ov, katerih skupna površina je 1063 kvadratnih kilometrov. Iz njih izvira več večjih rek, kot so [[Ren]], [[Inn]], [[Ticino]] in [[Rona]], ki tečejo v štirih glavnih smereh preko velikega dela Evrope. Hidrografsko omrežje vključuje več največjih sladkovodnih teles srednje in zahodne Evrope, med katerimi so [[Ženevsko jezero]] (v francoščini ''Le Lac Léman''), [[Bodensko jezero]] (v nemščini ''Bodensee'') in [[jezero Maggiore]]. Švica ima več kot 1500 jezer in vsebuje 6 % evropske zaloge sladke vode. Jezera in ledeniki pokrivajo približno 6 % državnega ozemlja. Največje jezero je Ženevsko jezero v zahodni Švici, ki si ga deli s Francijo. Rona je glavni vir in iztok Ženevskega jezera. Bodensko jezero je drugo največje švicarsko jezero in, tako kot Ženevsko jezero, vmesna stopnica na Renu na meji z Avstrijo in Nemčijo. Medtem ko se Rona izliva v [[Sredozemsko morje]] v francoski regiji Camargue, se Ren izliva v [[Severno morje]] v [[Rotterdam]]u na Nizozemskem, približno 1000&nbsp;km narazen, sta oba izvira oddaljena le približno 22 kilometrov v švicarskih Alpah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/thematische_karten/maps/raum_und_umwelt/naturraum_schweiz.html |title=Map Gallery Switzerland: Physical Geography of Switzerland |publisher=Swiss Federal Statistical Office |location=Neuchâtel, Switzerland |access-date=12 October 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141013071837/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/thematische_karten/maps/raum_und_umwelt/naturraum_schweiz.html |archive-date=13 October 2014}}</ref>
{{Multiple image
 | align = left
 | direction = vertical
 | width = 300
 | image1 = Haute route, panorama version.jpg
 | caption1 =
 | image2 = View from Pilatus, retouched.jpg
 | caption2 = Različni pokrajini med regijama: Matterhorn in jezero Luzern
}}
48 švicarskih gora ima nadmorsko višino 4000 metrov ali več. S 4634 m je najvišja [[Monte Rosa]], čeprav [[Matterhorn]] (4478 m) pogosto velja za najbolj znanega. Obe gori sta v [[Peninske Alpe|Peninskih Alpah]] v kantonu [[Valais]], na meji z Italijo. Odsek [[Bernske Alpe|Bernskih Alp]] nad globoko ledeniško dolino [[Lauterbrunnen]], ki vsebuje 72 [[slap]]ov, je dobro znan po [[Jungfrau]] (4158 m) ali [[Mönch]]u ter številnih slikovitih dolinah v regiji. Na jugovzhodu je dobro znana tudi dolga dolina [[Engadin]], ki zajema območje [[St. Moritz]] v kantonu [[Graubünden]]; najvišji vrh v sosednjih [[Berninske Alpe|Berninskih Alpah]] je [[Piz Bernina]] (4049 m).

Bolj obljuden severni del države, ki predstavlja približno 30 % celotne površine države, se imenuje Mittelland ali Švicarska planota. Ima večje odprte in hribovite pokrajine, deloma gozdnate, delno odprte pašnike, običajno s pašnimi čredami ali zelenjavo in sadovnjaki, vendar je še vedno hribovita. Tu najdemo velika jezera, tudi največja švicarska mesta so na tem območju.

V Švici sta dve majhni [[Enklava in eksklava|enklavi]]: Büsingen pripada Nemčiji, Campione d'Italia pa Italiji. [60] Švica v drugih državah nima eksklav.<ref>[http://enclaves.webs.com/westerneurope.htm Enclaves of the world] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090918074336/http://enclaves.webs.com/westerneurope.htm |date=18 September 2009 }} enclaves.webs.com. Retrieved on 15 December 2009</ref>

=== Podnebje ===
[[File:Koppen-Geiger Map CHE present.svg|thumb|Karta [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen-Geiger podnebne klasifikacije]] za Švico]]
Švicarsko podnebje je na splošno zmerno, vendar se lahko zelo razlikuje med kraji <ref name=Climate>{{navedi splet |url=http://www.meteoschweiz.admin.ch/web/en/climate.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070629144859/http://www.meteoschweiz.admin.ch/web/en/climate.html |url-status=dead |archive-date=29 June 2007 |title=Swiss Climate |publisher=Swiss Federal Office of Meteorology and Climatology MeteoSwiss, Swiss Federal Department of Home Affairs FDHA, Swiss Confederation |access-date=12 October 2014}}</ref>, od ledeniških razmer na gorskih vrhovih do pogosto prijetnega bližnje sredozemskega podnebja na južni konici Švice. V južnem delu Švice je nekaj dolinskih območij, kjer raste nekaj na hlad odpornih palm. Poletja so včasih topla in vlažna z občasnimi padavinami, zato so idealna za pašnike in pašo. Manj vlažne zime v gorah imajo lahko dolge intervale stabilnih razmer tedne, medtem ko nižje pokrajine v teh obdobjih po navadi trpijo zaradi [[Toplotni preobrat|inverzije]], tako da tedne ne vidijo sonca.

Vremenski pojav, znan kot [[Fen (veter)|fen]], se lahko pojavi v vseh letnih časih, zanj pa je značilen nepričakovano topel veter, ki v času padavin prinaša zrak zelo nizke relativne vlažnosti na sever Alp, med padavinami na južni steni Alp. To deluje v obe smeri čez Alpe, vendar je učinkovitejše, če piha z juga zaradi bolj strme stopnice za prihajajoči veter z juga. Doline, ki tečejo od juga proti severu, sprožijo najboljši učinek. V vseh notranjih alpskih dolinah, ki prejemajo manj dežja, obstajajo najbolj suhe razmere, ker prihajajoči oblaki med prečkanjem gora izgubijo veliko vsebine, preden dosežejo ta območja. Velika alpska območja, kot je Graubünden, ostajajo bolj suha kot predalpska območja in tako kot v glavni dolini Valaisa tam pridelujejo grozdje.<ref name=FederalClimateMaps>{{navedi splet |url=http://www.meteoschweiz.admin.ch/web/en/climate/climate_today/swiss_climate_maps.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20100223205106/http://www.meteoschweiz.admin.ch/web/en/climate/climate_today/swiss_climate_maps.html |url-status=dead |archive-date=23 February 2010 |title=Swiss climate maps |publisher=Swiss Federal Office of Meteorology and Climatology MeteoSwiss, Swiss Federal Department of Home Affairs FDHA, Swiss Confederation |access-date=12 October 2014}}</ref>

Vlažne razmere so še vedno v visokih Alpah in v [[kanton Ticino|kantonu Ticino]], ki ima občasno veliko sonca, občasno pa tudi močne padavine. Padavine so po navadi zmerno razporejene skozi vse leto, vrhunec pa je poleti. Jesen je najbolj suha sezona, zima prejme manj padavin kot poletje, vendar vremenski vzorci v Švici niso v stabilnem podnebnem sistemu in se lahko spreminjajo iz leta v leto brez strogih in predvidljivih obdobij.

=== Okolje ===
Švica vsebuje dve kopenski [[ekoregija|ekoregiji]]: zahodnoevropski širokolistni gozd in alpski iglavci in mešani gozdovi.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson| title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|year=2017|pages=534–545|issn=0006-3568|doi=10.1093/biosci/bix014|pmid=28608869|pmc=5451287}}</ref>

Švicarski ekosistemi so lahko še posebej krhki, saj številne občutljive doline, ločene z visokimi gorami, pogosto tvorijo edinstvene ekologije. Tudi same gorske regije so ranljive, z bogatim naborom rastlin, ki jih na drugih višinah ni, in doživljajo pritisk obiskovalcev in paše. Podnebne, geološke in topografske razmere v alpskem območju ustvarjajo zelo krhek ekosistem, ki je še posebej občutljiv na podnebne spremembe. Kljub temu se Švica po indeksu okoljske učinkovitosti za leto 2014 uvršča na prvo mesto med 132 državami pri varovanju okolja zaradi visokih ocen na področju javnega zdravja v okolju, velike odvisnosti od obnovljivih virov energije (hidroenergija in geotermalna energija) in nadzora emisije toplogrednih plinov. Leta 2020 je bila uvrščena na tretje mesto od 180 držav.<ref>{{navedi splet |title=2020 EPI Results |url=https://epi.yale.edu/epi-results/2020/component/epi |website=Environmental Performance Index |access-date=20 November 2020}}</ref> Država se je zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 50 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990 in pripravlja načrt, da do leta 2050 doseže nič emisij.<ref>{{navedi novice |last1=Farand |first1=Chloé |title=Switzerland reaffirms 2030 climate plan to UN, works on net zero 2050 goal |url=https://www.climatechangenews.com/2020/02/25/switzerland-joins-nations-confirming-un-will-enhance-climate-action-plans/#:~:text=Under%20the%202015%20plan%2C%20Switzerland,70%2D85%25%20by%202050. |access-date=20 November 2020 |agency=Climate Home News |date=25 February 2020}}</ref>

Vendar je dostop do biološke zmogljivosti v Švici veliko nižji od svetovnega povprečja. Leta 2016 je imela Švica na svojem ozemlju 1,0 globalnega hektara biokapacitete na osebo<ref name=GFN>{{navedi splet|url=http://data.footprintnetwork.org/#/countryTrends?cn=211&type=BCpc,EFCpc|title=Country Trends|publisher=Global Footprint Network|access-date= 17 October 2019}}</ref>, kar je 40 odstotkov manj od svetovnega povprečja, ki znaša 1,6 hektara na osebo. Nasprotno pa so leta 2016 porabili 4,6 globalnih hektarjev biokapacitete - njihov ekološki odtis porabe. To pomeni, da so uporabili približno 4,6-krat več biološke zmogljivosti, kot jih vsebuje Švica. Preostanek prihaja iz uvoza in pretirane uporabe svetovnih dobrin (na primer ozračja zaradi emisij toplogrednih plinov). Posledično ima Švica primanjkljaj biološke zmogljivosti. Švica je imela indeks integritete gozdne krajine za leto 2019 povprečno oceno 3,53 / 10, kar jo je uvrstila na 150. mesto od 172 držav.

== Upravna razdelitev ==
{{glavni|Kantoni Švice}}
Kantoni so federativne države, imajo trajni ustavni status in v primerjavi s stanjem v drugih državah visoko stopnjo neodvisnosti. Po zvezni ustavi je vseh 26 kantonov po statusu enakovrednih, le da 6 (ki jih pogosto imenujemo polkantoni) v Svetu držav zastopa le en svetnik (namesto dva) in ima le polovico kantonalnih glasov z večino na referendumih o ustavnih spremembah. Vsak kanton ima svojo ustavo in svoj parlament, vlado, policijo in sodišča. Vendar obstajajo precejšnje razlike med posameznimi kantoni, zlasti glede števila prebivalstva in geografskega območja. Prebivalstvo se giblje med 16.416 (Appenzell Innerrhoden) in 1.579.967 (Zürich), njihova površina pa med 37&nbsp;km² (Basel-Stadt) in 7105&nbsp;km² (Graubünden).

[[File:Kantone der Schweiz.svg|thumb|400px|Karta kantonov v Švici]]
Švica je konfederacija 26 [[švicarski kantoni|kantonov]]:
{| class="wikitable" style="text-align:left; font-size:90%;"
|- style="font-size:100%; text-align:right;"
! colspan="2" | kanton !! glavno mesto !! colspan="2" | kanton !! glavno mesto
|-
| style="border-right:0;"| [[File:CHE Aargau COA.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Aargau]] || [[Aarau]] || style="border-right:0;"| [[File:Wappen Nidwalden matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| *[[Nidwalden]] || [[Stans]]
|-
| style="border-right:0;"| [[File:Wappen Appenzell Ausserrhoden matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| *[[Appenzell Ausserrhoden]] || [[Herisau]] || style="border-right:0;"| [[File:Wappen Obwalden matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| *[[Obwalden]] || [[Sarnen]]
|-
| style="border-right:0;"| [[File:Wappen Appenzell Innerrhoden matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| *[[Appenzell Innerrhoden]] || [[Appenzell (mesto)|Appenzell]] || style="border-right:0;"| [[File:Wappen Schaffhausen matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton Schaffhausen|Schaffhausen]] || [[Schaffhausen]]
|-
| style="border-right:0;"| [[File:Coat of arms of Kanton Basel-Landschaft.svg|14px]] || style="border-left:0;"| *[[Basel-Landschaft]] || [[Liestal]] || style="border-right:0;"| [[File:Wappen Schwyz matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton Schwyz|Schwyz]] || [[Schwyz]]
|-
| style="border-right:0;"| [[File:Wappen Basel-Stadt matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| *[[Basel-Stadt]] || [[Basel]] || style="border-right:0;"| [[File:Wappen Solothurn matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton Solothurn|Solothurn]] || [[Solothurn]]
|-
| style="border-right:0;"| [[File:Wappen Bern matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton Bern|Bern]] || [[Bern]] || style="border-right:0;"| [[File:Coat of arms of canton of St. Gallen.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton St. Gallen|St. Gallen]] || [[St. Gallen]]
|-
| style="border-right:0;"| [[File:Wappen Freiburg matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton Fribourg|Fribourg]] || [[Fribourg]] || style="border-right:0;"| [[File:Wappen Thurgau matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Thurgau]] || [[Frauenfeld]]
|-
| style="border-right:0;"| [[File:Wappen Genf matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton Ženeva|Ženeva]] || [[Ženeva]] || style="border-right:0;"| [[File:Wappen Tessin matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[kanton Ticino|Ticino]] || [[Bellinzona]]
|-
| style="border-right:0;"| [[File:Wappen Glarus matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton Glarus|Glarus]] || [[Glarus]] || style="border-right:0;"| [[File:Wappen Uri matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton Uri|Uri]] || [[Altdorf, Uri|Altdorf]]
|-
| style="border-right:0;"| [[File:CHE Graubünden COA.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Graubünden]] || [[Chur]] || style="border-right:0;"| [[File:Wappen Wallis matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Valais]] || [[Sion, Švica|Sion]]
|-
| style="border-right:0;"| [[File:Wappen Jura matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton Jura|Jura]] || [[Delémont]] || style="border-right:0;"| [[File:Wappen Waadt matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Vaud]] || [[Lausanne]]
|-
| style="border-right:0;"| [[File:Wappen Luzern matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton Luzern|Luzern]] || [[Luzern]] || style="border-right:0;"| [[File:Wappen Zug matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton Zug|Zug]] || [[Zug]]
|-
| style="border-right:0;"| [[File:Wappen Neuenburg matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] || [[Neuchâtel]] || style="border-right:0;"| [[File:Wappen Zürich matt.svg|14px]] || style="border-left:0;"| [[Kanton Zürich|Zürich]] || [[Zürich]]
|}

Kantoni imajo skupno 2131 občin (stanje 2024).

== Zunanji odnosi in mednarodne institucije ==
[[File:Flag of the Red Cross.svg|thumb|upright|Monokromatsko obrnjena švicarska zastava je postala simbol gibanja Rdečega križa, ki ga je leta 1863 ustanovil Henry Dunant<ref>[http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1901/dunant-bio.html Henri Dunant, the Nobel Peace Prize 1901] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110426083158/http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1901/dunant-bio.html |date=26 April 2011 }} nobelprize.org. Retrieved on 2 December 2009</ref>]]
Tradicionalno se Švica izogiba zavezništvom, ki bi lahko zajemale vojaške, politične ali neposredne gospodarske akcije in je bila nevtralna od konca širitve leta 1515. Njena nevtralna politika je bila mednarodno priznana na dunajskem kongresu leta 1815. Šele leta 2002 je Švica postala polnopravna članica Združenih narodov in je bila prva država, ki se ji je pridružila po referendumu. Švica vzdržuje diplomatske odnose s skoraj vsemi državami in je v preteklosti služila kot posrednik med drugimi državami. Švica ni članica Evropske unije; Švicarji že od začetka 1990-ih dosledno zavračajo članstvo. Švica sicer sodeluje v schengenskem območju.

V Švici imajo sedež številne mednarodne institucije, deloma tudi zaradi njene nevtralne politike. Ženeva je rojstno mesto Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Ženevskih konvencij in od leta 2006 gosti Svet Združenih narodov za človekove pravice. Čeprav je Švica ena najnovejših držav, ki se je pridružila OZN, je Palača narodov v Ženevi po New Yorku drugo največje središče Združenih narodov, Švica pa je bila ustanovna članica in dom Društva narodov.

Poleg sedeža Združenih narodov je v Švicarski konfederaciji tudi veliko agencij OZN, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Mednarodna organizacija dela (ILO), Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU), Visoki komisar Združenih narodov za begunce ( UNHCR) in približno 200 drugih mednarodnih organizacij, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo in Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino. Na letnih srečanjih Svetovnega gospodarskega foruma v [[Davos]]u se zberejo vrhunski mednarodni poslovni in politični voditelji iz Švice in tujine, da bi razpravljali o pomembnih vprašanjih, s katerimi se sooča svet, vključno z zdravjem in okoljem. Poleg tega je sedež Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu od leta 1930.

Poleg tega so številne športne zveze in organizacije po vsej državi, kot so Mednarodna rokometna zveza v Baslu, Mednarodna košarkarska zveza v Ženevi, Zveza evropskih nogometnih zvez (Uefa) v Nyonu, Mednarodna zveza nogometnih zvez (FIFA) in Mednarodna zveza hokeja na ledu v Zürichu, Mednarodna kolesarska zveza v Aigleju in Mednarodni olimpijski komite v Lozani.

== Demografija ==
[[File:Bevölkerungsdichte der Schweiz 2019.png|thumb|Gostota prebivalstva Švice (2019)]]
[[File:Ausländeranteil der Schweiz 2019.png|thumb|Odstotek tujcev v Švici (2019)]]
Leta 2018 je švicarsko prebivalstvo nekoliko preseglo 8,5 milijona. Skupaj z drugimi razvitimi državami se je švicarsko prebivalstvo v industrijski dobi hitro povečevalo, med letoma 1800 in 1990 se je povečalo štirikrat in še naprej narašča. Tako kot večina Evrope se tudi Švica sooča s staranjem prebivalstva, čeprav z načrtovano letno rastjo, predvideno v leto 2035, predvsem zaradi priseljevanja in stopnje rodnosti, ki je blizu ravni nadomestitve. Švica ima eno najstarejših populacij na svetu s povprečno starostjo 42,5 leta.

Od leta 2019 tuji prebivalci predstavljajo 25,2 % prebivalstva, kar je eden največjih deležev v razvitem svetu.<ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung.gnpdetail.2019-0447.html Bevölkerungsbestand am Ende des 2. Quartal 2019"]</ref> Večina teh (64 %) je bila iz Evropske unije ali držav EFTA. Italijani so bili največja posamezna skupina tujcev s 15,6 % celotnega tujega prebivalstva, sledijo jim Nemci (15,2 %), priseljenci iz Portugalske (12,7 %), Francije (5,6 %), Srbije (5,3 %), Turčije (3,8 % ), Španija (3,7 %) in Avstrija (2 %). Priseljenci s Šrilanke, večina nekdanjih tamilskih beguncev, so bili med ljudmi azijskega porekla največja skupina (6,3 %).

Številke iz leta 2012 poleg tega kažejo, da je imelo priseljensko ozadje 34,7 % prebivalstva s stalnim prebivališčem, starega 15 let ali več v Švici (približno 2,33 milijona). Tretjina te populacije (853.000) je imela švicarsko državljanstvo. Štiri petine oseb s priseljenskim ozadjem so bili sami priseljenci (prva generacija tujcev ter domači in naturalizirani švicarski državljani), petina pa rojena v Švici (druga generacija tujcev ter rojeni in naturalizirani švicarski državljani).

V 2000-ih so domače in mednarodne institucije izrazile zaskrbljenost zaradi povečanja ksenofobije, zlasti v nekaterih političnih kampanjah. V odgovor na eno kritično poročilo je Zvezni svet opozoril, da je »rasizem na žalost prisoten v Švici«, vendar je izjavil, da velik delež tujih državljanov v državi in na splošno neproblematična integracija tujcev poudarjata odprtost Švice.  Nadaljnja študija, izvedena leta 2018, je pokazala, da 59 % meni, da je rasizem resen problem v Švici. Delež prebivalstva, ki poroča, da je tarča rasne diskriminacije, se je v zadnjih letih povečal z 10 % leta 2014 na skoraj 17 % leta 2018, po podatkih Zveznega statističnega urada.<ref>{{navedi splet|url=https://www.swissinfo.ch/eng/is-racism-a-problem-in-switzerland--a-look-at-the-2019-statistics/45824452|title=Is racism a problem in Switzerland? A look at the latest numbers|first=Pauline |last=Turuban |date=9 June 2020 |website=SWI swissinfo.ch}}</ref>

=== Jeziki ===
[[File:Karte Schweizer Sprachgebiete 2017.png|thumb|Državni jeziki v Švici (2016):
{{legend|#f7c5b4|[[nemščina]] (62.8%)}}
{{legend|#d9d4e9|[[francoščina]] (22.9%)}}
{{legend|#b6ddc7|[[italijanščina]] (8.2%)}}
{{legend|#fffcc8|[[retoromanščina]] (0.5%)}}<ref name=LangStat>{{navedi splet |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung/sprachen-religionen/sprachen.html |title=Sprachen / Lingue / Lingue |type=official site |publisher=Swiss Federal Statistical Office FSO |date=28 March 2018 |location=Neuchâtel, Switzerland |language=de, fr, it |access-date=5 December 2018}}</ref>]]
Švica ima štiri nacionalne jezike: pretežno nemščino (leta 2016 ga je govorilo 62,8 % prebivalstva), francoščino (22,9 %) na zahodu in italijanščino (8,2 %) na jugu.<ref name=NL>{{navedi splet |url=https://www.admin.ch/opc/en/classified-compilation/19995395/index.html#a4 |title=CC 101 Federal Constitution of the Swiss Confederation of 18 April 1999, Art. 4 National languages |date=1 January 2018 |location=Berne, Switzerland |type=official site |publisher=The federal Council |access-date=5 December 2018 |archive-date=21 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160621000507/https://www.admin.ch/opc/en/classified-compilation/19995395/index.html#a4 |url-status=dead }}</ref> Četrti nacionalni jezik, retoromanščina (0,5 %) je romanski jezik, ki se lokalno govori v jugovzhodnem trijezičnem kantonu Graubünden in je v 4. členu Zvezne ustave kot nemščina, francoščina in italijanščina in v 70. členu kot uradni jezik, če oblasti komunicirajo z osebami, ki govorijo retoromanščino. Vendar v retoromanščini ni treba sprejemati zveznih zakonov in drugih uradnih aktov.

Leta 2016 so bili med stalnimi prebivalci, starejšimi od 15 let in več, najbolj domači jeziki švicarska nemščina (59,4 %), francoščina (23,5 %), standardna nemščina (10,6 %) in italijanščina (8,5 %). Drugi jeziki, ki se govorijo doma, so angleščina (5,0 %), portugalščina (3,8 %), albanščina (3,0 %), španščina (2,6 %) ter srbščina in hrvaščina (2,5 %). 6,9 % jih je poročalo, da doma govorijo drug jezik. Leta 2014 je skoraj dve tretjini (64,4 %) prebivalstva s stalnim prebivališčem navedlo, da redno govori več kot en jezik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung/sprachen-religionen/sprachen.assetdetail.1902120.html |title=Personen nach Anzahl Sprachen, die sie regelmässig verwenden – 2014 |type=official site |publisher=Swiss Federal Statistical Office FSO |date=5 October 2016 |location=Neuchâtel, Switzerland |language=de, fr, it |access-date=5 December 2018}}</ref>

Zvezna vlada je dolžna komunicirati v uradnih jezikih, v zveznem parlamentu pa je zagotovljeno simultano prevajanje iz nemščine, francoščine in italijanščine.

Poleg uradnih oblik svojih jezikov imajo štiri jezikovne regije Švice tudi svoje lokalne narečne oblike. Vloga, ki jo imajo narečja v posameznih jezikovnih regijah, se dramatično razlikuje: v nemško govorečih regijah so švicarsko-nemška narečja vse bolj razširjena od druge polovice 20. stoletja, zlasti v medijih, kot sta radio in televizija in se uporabljajo kot vsakdanji jezik za mnoge, medtem ko se za pisno sporazumevanje skoraj vedno uporablja švicarska vrsta standardne nemščine namesto narečja (prim. diglosična raba jezika). Nasprotno pa so v francosko govorečih regijah lokalni dialekti skorajda izginili (le 6,3 % prebivalstva Valaisa, 3,9 % Friburga in 3,1 % Jure je še vedno govorilo narečja ob koncu 20. stoletja), medtem ko je v italijanskem jeziku – so dialekti govorečih regij večinoma omejeni na družine in priložnostne pogovore.

Glavni uradni jeziki (nemščina, francoščina in italijanščina) imajo izraze, ki se ne uporabljajo zunaj Švice, znane kot ''helvetizmi''. Nemški ''helvetizmi'' so grobo rečeno velika skupina besed, značilnih za švicarsko standardno nemščino, ki se ne pojavljajo niti v standardni nemščini, niti v drugih nemških narečjih. Francozi v Švici imajo podobne izraze, ki so enako znani kot ''helvetizmi''. Najpogostejše značilnosti helvetizmov so v besedišču, besednih zvezah in izgovorjavi, vendar se nekateri helvetizmi v sintaksi in pravopisu označujejo kot posebni. ''Duden'', obsežen nemški slovar, vsebuje približno 3000 helvetizmov. Sedanji francoski slovarji, kot je ''Petit Larousse'', vključujejo več sto helvetizmov.

Učenje enega od drugih nacionalnih jezikov v šoli je obvezno za vse švicarske učence, zato naj bi bilo veliko Švicarjev vsaj dvojezičnih, zlasti tistih, ki pripadajo jezikovnim manjšinam.<ref>{{navedi splet |url=http://www.eda.admin.ch/aboutswitzerland/en/home/gesellschaft/sprachen/mehrsprachigkeit.html |title=Multilingualism |publisher=Presence Switzerland, Federal Department of Foreign Affairs FDFA, The Federal Administration |location=Berne, Switzerland |access-date=31 July 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904015059/https://www.eda.admin.ch/aboutswitzerland/en/home/gesellschaft/sprachen/mehrsprachigkeit.html |archive-date=4 September 2015}}</ref>

=== Urbanizacija ===
[[File:Sion de la Bisse de Clavau.jpg|thumb|Urbanizacija v dolini Rone (obrobje Siona)]]
Med dvema tretjinama in tremi četrtinami prebivalstva živi v urbanih območjih.<ref>[http://www.swissworld.org/en/geography/town_and_country_planning/where_people_live/ Where people live] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090627071544/http://www.swissworld.org/en/geography/town_and_country_planning/where_people_live/ |date=27 June 2009 }} swissworld.org. Retrieved on 26 June 2009</ref><ref name=Cities>[http://www.are.admin.ch/dokumentation/00121/00224/index.html?lang=de&msg-id=27412 Städte und Agglomerationen unter der Lupe] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100815054502/http://www.are.admin.ch/dokumentation/00121/00224/index.html?lang=de&msg-id=27412 |date=15 August 2010 }} admin.ch. Retrieved on 26 June 2009</ref> Švica je iz pretežno podeželske države v samo 70 letih postala mestna. Od leta 1935 je urbani razvoj zahteval toliko švicarske pokrajine kot prejšnjih 2000 let. Ta razprostranjenost mest ne vpliva samo na planoto, temveč tudi na Juro in alpsko vznožje in zaskrbljenost glede rabe zemljišč narašča. Od začetka 21. stoletja pa je rast prebivalstva v urbanih območjih višja kot na podeželju.

Švica ima gosto mrežo mest, kjer se velika, srednja in majhna mesta dopolnjujejo. Planota je zelo gosto poseljena s približno 450 prebivalci na km<sup>2</sup> in pokrajina nenehno kaže znake človeške prisotnosti. Teža največjih metropolitanskih območij, kot so Zürich, Ženeva – Lozana, Basel in Bern, se navadno povečuje. V mednarodni primerjavi je pomen teh urbanih območij močnejši, kot kaže njihovo število prebivalcev. Poleg tega so trije glavni centri v Zürichu, Ženevi in Baslu prepoznavni po svoji izjemno visoki kakovosti življenja.

==== Največja mesta ====
{{Largest cities
| country      = Švica
| kind         = mesta
| stat_ref     = Swiss Federal Statistical Office (FSO), Neuchâtel, {{Swiss populations Y|CH-BE}}{{Swiss populations ref|CH-BE}}
| list_by_pop  = 
| div_name     = Kanton
| div_link     = Kantoni Švice{{!}}Kanton

|city_1 = Zürich |div_1 = Kanton Zürich{{!}}Zürich |pop_1 = {{Swiss populations|CH-ZH|261}} |img_1 = Altstadt Zürich 2015 (Zuschnitt).jpg
|city_2 = Ženeva |div_2 = Kanton Ženeva{{!}}Ženeva |pop_2 = {{Swiss populations|CH-GE|6621}} |img_2 = Geneve 2005 001 Ork.ch.jpg
|city_3 = Basel |div_3 = Basel-Stadt |pop_3 = {{Swiss populations|CH-BS|2701}} |img_3 = Basel - Münsterpfalz1.jpg
|city_4 = Lozana |div_4 = Kanton Vaud{{!}}Vaud |pop_4 = {{Swiss populations|CH-VD|5586}} |img_4 = Blick auf Lausanne.JPG
|city_5 = Bern |div_5 = Kanton Bern{{!}}Bern |pop_5 = {{Swiss populations|CH-BE|351}}
|city_6 = Winterthur |div_6 = Kanton Zürich{{!}}Zürich |pop_6 = {{Swiss populations|CH-ZH|230}}
|city_7 = Luzern |div_7 = Kanton Luzern{{!}}Luzern |pop_7 = {{Swiss populations|CH-LU|1061}}
|city_8 = St. Gallen |div_8 = Kanton St. Gallen{{!}}St. Gallen |pop_8 = {{Swiss populations|CH-SG|3203}}
|city_9 = Lugano |div_9 = Kanton Ticino{{!}}Ticino |pop_9 = {{Swiss populations|CH-TI|5192}}
|city_10 = Biel/Bienne |div_10 = Kanton Bern{{!}}Bern |pop_10 = {{Swiss populations|CH-BE|371}}
|city_11 = Thun |div_11 = Kanton Bern{{!}}Bern |pop_11 = {{Swiss populations|CH-BE|942}}
|city_12 = Bellinzona |div_12 = Kanton Ticino{{!}}Ticino |pop_12 = {{Swiss populations|CH-TI|5002}}
|city_13 = Köniz |div_13 = Kanton Bern{{!}}Bern |pop_13 = {{Swiss populations|CH-BE|355}}
|city_14 = La Chaux-de-Fonds |div_14 = Kanton Neuchatel{{!}}Neuchâtel |pop_14 = {{Swiss populations|CH-NE|6421}}
|city_15 = Fribourg |div_15 = Kanton Fribourg{{!}}Fribourg |pop_15 = {{Swiss populations|CH-FR|2196}}
|city_16 = Schaffhausen |div_16 = Kanton Schaffhausen{{!}}Schaffhausen |pop_16 = {{Swiss populations|CH-SH|2939}}
|city_17 = Vernier, Švica{{!}}Vernier |div_17 = Kanton Ženeva{{!}}Ženeva |pop_17 = {{Swiss populations|CH-GE|6643}}
|city_18 = Chur |div_18 = Kanton Graubünden{{!}}Graubünden |pop_18 = {{Swiss populations|CH-GR|3901}}
|city_19 = Sion, Švica{{!}}Sion |div_19 = Kanton Valais{{!}}Valais |pop_19 = {{Swiss populations|CH-VS|6266}}
|city_20 = Uster |div_20 = Kanton Zürich{{!}}Zürich |pop_20 = {{Swiss populations|CH-ZH|198}}
}}

== Kultura ==

* Le [[Cercle lausannois des Âmes intérieures]], mouvement piétiste, se réunissait anciennement pour ses cultes à la rue Vuillermet 1.
[[File:Vals06.JPG|thumb|Koncert alpskih rogistov v Valsu]]
Za švicarsko kulturo je značilna raznolikost, ki se odraža v številnih tradicionalnih običajih. Regija je lahko na nek način močno kulturno povezana s sosednjo državo, s katero si deli njen jezik, sama pa je zakoreninjena v zahodnoevropski kulturi. Izjema je jezikovno izolirana retoromanska kultura v Graubündnu na vzhodu Švice, ki je preživela le v zgornjih dolinah Rena in Inna in si prizadeva ohraniti svojo redko jezikovno tradicijo.

V Švici živi veliko pomembnih sodelavcev na področju literature, umetnosti, arhitekture, glasbe in znanosti. Poleg tega je država med nemiri ali vojno v Evropi pritegnila številne ustvarjalce. Po državi je razdeljenih približno 1000 muzejev; število se je od leta 1950 več kot potrojilo. Med najpomembnejšimi vsakoletnimi kulturnimi predstavami so festival Paléo, festival v Lucernu, [[Montreux Jazz Festival]], [[Locarno (filmski festival)|mednarodni filmski festival v Locarnu]] in Art Basel.

Alpska simbolika je imela ključno vlogo pri oblikovanju zgodovine države in švicarske nacionalne identitete. Številna alpska območja in smučišča v hladnejših mesecih ponujajo zimske športe, poleti pa tudi pohodništvo (nemško: ''das Wandern'') ali gorsko kolesarjenje. Druga območja imajo skozi vse leto rekreacijsko kulturo, ki skrbi za turizem, kot je ogled znamenitosti, kljub temu pa so mirnejši časi pomlad in jesen, ko je obiskovalcev manj. Na mnogih območjih prevladuje tudi tradicionalna kultura kmetov in pastirjev, majhne kmetije pa so zunaj mest povsod prisotne. Ljudska umetnost ohranja življenje v organizacijah po vsej državi. V Švici se večinoma izraža v glasbi, plesu, poeziji, rezbarjenju lesa in vezeninah. [[Alpski rog]] (''Alphorn''), glasbilo iz lesa, je postalo poleg [[jodlanje|jodlanja]] in [[harmonika|harmonike]] utelešenje tradicionalne švicarske glasbe.

== Kuhinja ==
[[File:Full cheese fondue set - in Switzerland.JPG|thumb|right|Fondue je topljeni sir, v katerega se potopi kruh..]]
Švicarska kuhinja je večplastna. Medtem ko so nekatere jedi, kot so [[fondi|fondue]], [[raclette]] ali [[rösti]], povsod prisotne po državi, je vsaka regija razvila svojo gastronomijo glede na podnebne in jezikovne razlike. Tradicionalna švicarska kuhinja uporablja sestavine, podobne tistim v drugih evropskih državah, pa tudi edinstvene [[mlečni izdelek|mlečne izdelke]] in [[sir]]e, kot sta [[Grojer]] ali [[Ementalski sir|Ementalec]], pridelana v dolinah [[Gruyères]] in [[Emmental]]. Število restavracij ''fine-dining'' je veliko, zlasti v zahodni Švici.

[[Čokolada|Čokolado]] izdelujejo v Švici že od 18. stoletja, svoj ugled pa si je pridobila konec 19. stoletja z izumom sodobnih tehnik, kot sta conching in kaljenje, ki sta omogočila njeno proizvodnjo na visokokakovostni ravni. Preboj je bil tudi izum trdne mlečne čokolade leta 1875, ki ga je izvedel Daniel Peter. Švicarji so največji potrošniki čokolade na svetu.<ref>[http://www.swissworld.org/en/switzerland/swiss_specials/swiss_chocolate/swiss_breakthroughs/ Chocolate] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090903200443/http://www.swissworld.org/en/switzerland/swiss_specials/swiss_chocolate/swiss_breakthroughs/ |date=3 September 2009 }} swissworld.org. Retrieved on 24 June 2009</ref>

Zaradi popularizacije predelane hrane konec 19. stoletja je švicarski pionir zdrave prehrane Maximilian Bircher-Benner ustvaril prvo terapijo na osnovi prehrane v obliki dobro znane žitne jedi iz ovsa, imenovane ''Birchermüesli''.

Najbolj priljubljena alkoholna pijača v Švici je [[vino]]. Švica je opazna zaradi sorte grozdja, pridelanega zaradi velikih razlik v ''terroirjih'', s svojimi mešanicami tal, zraka, nadmorske višine in svetlobe. Švicarsko vino pridelujejo predvsem v Valaisu, Vaudu (Lavaux), Ženevi in Ticinu, z majhno večino belih vin. Vinograde v Švici obdelujejo že od rimske dobe, čeprav je mogoče najti nekatere sledi starejšega izvora. Najbolj razširjeni sorti sta Chasselas (imenovana Fendant in Valais) in modri pinot. Merlot je glavna sorta, pridelana v Ticinu.

== Naravne in kulturne znamenitosti ==
*'''[[Basel]]''', mesto na obeh bregovih Rena na švicarsko-nemško-francoski tromeji. Staro mestno jedro s [[Baselski Münster|stolnico]]  (13. – 15. stoletje), mestna hiša (1504 – 1521), nekdanja mestna vrata Spalentor (14. stoletje) in muzeji. V bližini so izkopanine rimske naselbine [[Augusta Raurica]].
* '''[[Bellinzona]]''', glavno mesto [[Kanton Ticino|kantona Ticino]], branijo tri trdnjave iz 12. do 15. stoletja in z njimi povezani obrambni zidovi preko doline ([[Gradovi Bellinzone|Castello Grande, Castello di Montebello in Castello Sasso Corbaro]]) – del svetovne dediščine Unesca.
*'''[[Bern]]''', glavno mesto kantona; slikovito [[Staro mesto Bern|staro mestno jedro]] na okljuku reke Aare (del svetovne dediščine Unesca), [[Bernski Münster|stolnica sv. Vincenca]] (1421-1893), mestna hiša (1406-1417), [[Bernska stolpna ura|stolpna ura]]  (''Zytgloggenturm''), zgodovinski muze, Švicarski alpski muzej.
* '''[[Chur]]''', glavno mesto kantona Graubünden, s starim mestnim jedrom s hišami iz 15. – 18. stoletja, [[Stolnica v Churu|stolnico]] (1175 – 1282) in Retijskim muzejem.
* '''[[Samostan Einsiedeln|Benediktinski samostan Einsielden]]''' ustanovljen leta 934, sedanja stavba iz 1657-1723, baročna samostanska cerkev s kapelo v kateri je podoba črne Matere božje, najpomembnejša romarska cerkev v Švici.
* '''[[Fribourg]]''' – staro mestno jedro z gotsko [[Fribourška stolnica|stolnico sv. Nikolaja]] (1283 – 1490).
* '''[[Hölloch]]''', kraška jama v dolini Muota blizu mesta Schwyz, drugi najdaljši jamski sistem v Evropi in četrti na svetu (189&nbsp;km rovov v več nadstropjih).
* '''[[Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch]]''' v Bernskih Alpah je najbolj poledenel del Alp in svetovna dediščina Unesca. Na sedlo Jungfraujoch (3454 m) vozi najvišja [[Železniška proga Jungfrau|železniška proga]] v Evropi zgrajena 1896-1912.
* '''[[Lozana]]''' (francosko ''Lausanne''), mesto ob [[Ženevsko jezero|Ženevskem jezeru]], z gotsko [[Lozanska stolnica|stolnico]] (1173-1275), palačo Rumine in več muzeji.
* '''[[Lugano]]''' ob Luganskem jezeru v kantonu Ticino s stolnico sv. Lovrenca (16. stoletje), klasicistično mestno hišo in cerkvijo Santa Maria degli Angeli (ok. 1500)
* '''[[Luzern]]''' ob [[Vierwaldstadtsko jezero|Vierwaldstadtskem jezeru]] s starim mestnim jedrom, delno ohranjenim obzidjem, več cerkvami in mestno hišo. Kapellbrücke – leseni pokriti most je najstarejši v Evropi (14. stoletje) in Spreuerbrücke; nad mesto je razgledna gora [[Pilatus (gora)|Pilatus]] (2120 m).
* '''[[Müstair]]'''; visokogorska dolina z [[Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair|benediktinskim samostanom sv. Janeza Krstnika]] – del svetovne dediščine Unesca.
* '''[[Renski slapovi]]''' na reki [[Ren]], desna obala slapov se nahaja na ozemlju občine Neuhausen am Rheinfall, v kantonu [[Schaffhausen]], medtem ko se leva obala nahaja na ozemlju občine Laufen-Uhwiesen, v kantonu Zürich. Ob njih sta dvorca Wörth (12. stoletje) in Laufen (16. stoletje)
* '''[[St. Gallen|Sankt Gallen]]''' s starim mestnim jedrom in nekdanjim benediktinskim [[Samostan Sankt Gallen|samostanom]] in [[samostanska cerkev St. Gallen|samostansko cerkvijo]], del svetovne dediščine Unesca.
* '''[[Retijska železnica]]''' - odsek RhB iz območja [[Albulska železnica|Albula]] / [[Berninska železnica|Bernina]] (del od Thusis do Tirano, vključno [[St. Moritz]] in [[viadukt Landwasser]]) vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine.
*  '''[[Solothurn]]''' z obzidjem obdano mesto z baročno [[Solothurnska stolnica|stolnico sv. Ursena]] in muzejem orožja
* '''[[Staubbachfall]]''' slap na potoku Lütschine nad vasjo Lautenbrunnen v Bernskih Alpah, visok 300 m in še več slapov v dolini na potoku Trümmelbach.
* '''[[Švicarski narodni park]]''', del Unescove svetovne dediščine, leži v zahodnih Retijskih Alpah. Ustanovljen je bil 1. avgusta 1914, med prvimi v Evropi.
* '''[[Via Mala]]''', 3&nbsp;km dolga in nekaj 10 m široka do 500 m globoka soteska Zadnjega Rena (''Hinterrhein'')  med območjem Zillis-Reischen in Thusis v kantonu Graubünden.
* '''[[Vierwaldstadtsko jezero]]''', ledeniško jezero na koncu mesta Luzern, obdano z gorami (Rigi - 1798 m dostopna z zobato železnico); na obali je travnik R¨tli, kjer so predstavniki treh kantonov 1. avgusta 1291 sklenili večno zvezo proti Habsburžanom.
* '''[[Zürich]]''' ob iztoku reke Limmat iz Züriškega jezera je najpomembnejše gospodarsko središče v Švici, s stolnico ([[Grossmünster]], 12.-13. stoletje) – največja romanska cerkev v Švici –, Marijino cerkvijo ([[Fraumünster]], 13.-15. stoletje), mestno hišo in [[Švicarski narodni muzej|Švicarskim narodnim muzejem]] in več drugimi.
* '''[[Ženeva]]''' ob iztoku [[Rona|Rone]] iz [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]] je središče francosko govoreče Švice. Srednjeveško mestno jedro s [[Stolnica sv. Petra v Ženevi|stolnico sv. Petra]] (12.-13. stoletje), mestno hišo in spomenikom reformaciji, pa tudi več muzejev, botanični vrt. V Ženevi imajo sedež različne mednarodne organizacije.
* '''[[Prazgodovinska kolišča okoli Alp|56 od 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp]]''' na Unescovem seznamu.

== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
Church, Clive H. (2004) The Politics and Government of Switzerland. Palgrave Macmillan. ISBN 0-333-69277-2.
Dalton, O.M. (1927) The History of the Franks, by Gregory of Tours. Oxford: The Clarendon Press.
Fahrni, Dieter. (2003) An Outline History of Switzerland. From the Origins to the Present Day. 8th enlarged edition. Pro Helvetia, Zürich. ISBN 3-908102-61-8
von Matt, Peter: Das Kalb vor der Gotthardpost. Zur Literatur und Politik in der Schweiz. Carl Hanser Verlag, München, 2012, ISBN 978-3-446-23880-0, S. 127–138.
Historical Dictionary of Switzerland. Published electronically (1998–) and in print (2002–) simultaneously in three of the national languages of Switzerland: DHS/HLS/DSS online edition in German, French and Italian

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija|Switzerland|Switzerland|Švica}}
{{Wikipotovanje|Switzerland|Švica}}
{{Wikislovar}}

* [https://www.admin.ch/ Zvezni svet Švicarske konfederacije]
* [https://www.myswitzerland.com Uradni turistični portal]

{{Evropa}}
{{OVSE}}

{{koordinate DMS v naslovu|46|48|04|N|8|13|36|E|region:CH_type:country(7508700)_scale:2000000}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Švica|*]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Nemško govoreče države]]
[[Kategorija:Italijansko govoreče države]]