Ogled vira Šiungnu

{{Infopolje Bivša država
| image_map              = Map of the Xiongnu, circa 150 BCE.png
| map_caption            = Ozemlje Šiungnuja v 2. stoletju pr. n. št. pred hansko-šiungnujsko vojno (133 pr. n. št.-89 n. št.), ki je obsegalo [[Mongolija|Mongolijo]], vhodni [[Kazahstan]], vzhodni [[Kirgizistan]], južno [[Sibirija|Sibirijo]] in dele severna [[Kitajska|Kitajske]] (zahodna [[Mandžurija]], [[Notranja Mongolija]] in [[Gansu]])<ref>{{navedi knjigo |last1=Coatsworth |first1=John |last2=Cole |first2=Juan |last3=Hanagan |first3=Michael P. |last4=Perdue |first4=Peter C. |last5=Tilly |first5=Charles |last6=Tilly |first6=Louise |title=Global Connections: Volume 1, To 1500: Politics, Exchange, and Social Life in World History |date=16 March 2015 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-316-29777-3 |page=138 |url=https://books.google.com/books?id=w5vlBgAAQBAJ&pg=PA138}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Atlas of World History |date=2002 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-521921-0 |page=51 |url=https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&pg=PA51}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Fauve |first1=Jeroen|title=The European Handbook of Central Asian Studies |date=2021 |isbn=978-3-8382-1518-1 |page=403 |url=https://books.google.com/books?id=KPBIEAAAQBAJ&pg=PA406}}</ref>
| conventional_long_name = Šiungnu
| common_name            = Šiungnu
| era                    = [[stari vek]]
| government_type        = plemenska zveza
| common_languages       = jenisejski jeziki<br />[[stara turščina]]<br />[[stara kitajščina]]
| capital                = Longčeng (mongolsko: Luut, Zmajevo mesto)<ref>{{navedi knjigo |last1=Feng |first1=Li |title=Early China: A Social and Cultural History |date=30 December 2013 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-89552-1 |page=273 |url=https://books.google.com/books?id=TQNaAQAAQBAJ&pg=PA273 |language=en}}</ref>
| year_start             = 3. stoletje pr. n. št. 
| year_end               = 1. stoletje n. št.
| religion               = [[šamanizem]], [[tengrizem]]
| demonym                = Šiungnu
| p1                     = kultura ploščastih grobov 
| p2                     = Donghu
| p3                     = Juedži
| p4                     = Saki
| p5                     = ordoška kultura
| s1                     = dinastija Han
| s2                     = država Šjanbej
| s3                     = Rouranski kaganat
| s4                     = Toharistan 
| s5                     = Prvi turški kaganat
|today                   = {{MNG}} <br> {{RUS}} <br> [[Slika:Flag of Kazakhstan.svg|25px]] [[Kazahstan]] <br> [[Slika:Flag of Kyrgyzstan.svg|25px]] [[Kirgizistan]] <br> {{CHN}}  
}}
{{Infobox Chinese
| title = Šiungnu
| c = 匈奴
| mon = 
| monr = 
| mong = 
| p = Xiōngnú
| w = Hsiung<sup>1</sup>-nu<sup>2</sup>
| mi = {{IPAc-cmn|x|iong|1|.|n|u|2}}
| gr = Shiongnu
| j = Hung<sup>1</sup>-nou<sup>4</sup>
| y = Hūng-nòuh
| tl = Hing-lôo
| oc-bs = *{{IPA|qʰoŋ.nˤa}}
| oc-zz = qʰoŋ.na:<ref name=":01">{{navedi splet|url = http://ytenx.org/dciangx/dzih/%E5%8C%88/|script-title=zh:匈 – 上古音系第一三千八百九十字|website = ytenx.org [{{lang|zh-hant|韻典網}}] |first = Shang-fang (Chinese: 尚芳)|last = Zheng Zhang (Chinese: 鄭張) |others = Rearranged by BYVoid |language=zh |trans-title=匈 - The 13890th word of the Ancient Phonological System}}</ref><ref name=":02">{{navedi splet|url = http://ytenx.org/dciangx/dzih/%E5%A5%B4/|script-title=zh:奴 – 上古音系第九千六百字|website = ytenx.org [{{lang|zh-hant|韻典網}}] |last = Zheng Zhang (Chinese: 鄭張)|first = Shang-fang (Chinese: 尚芳) |others = Rearranged by BYVoid |language=zh |trans-title=奴 – The 9600th word of the Ancient Phonological System}}</ref>
}}
'''Šiungnu''' ({{zh|c=匈奴|p= Xiōngnú}}<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=MtkvAQAAIAAJ&q=hiungun+xiongnu |title=Opera omnia |isbn=9788884430281 |last1=Martini |first1=Martino |year=2002 |via=Google Books}}</ref>)  je bila plemenska zveza<ref>{{navedi splet |title=Xiongnu People |url=http://global.britannica.com/topic/Xiongnu|website=britannica.com |publisher=Encyclopædia Britannica |access-date=25 July 2015 |archive-date=11 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200311191625/https://global.britannica.com/topic/Xiongnu |url-status=dead}}</ref> nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3. stoletja pr. n. št. do konca  1. stoletja n. št. naseljevala vzhodno [[Evrazijska stepa|evrazijsko stepo]]. [[Modu|Modu čanju]], vrhovni voditelj plemen po letu 209 pr. n. št., je ustanovil cesarstvo Šiungnu.{{sfn|Di Cosmo|2004|p=186}} 

Potem ko so strmoglavili svoje prejšnje vladarje [[Juedži|Juedže]],<ref>{{navedi knjigo |last1=Chase-Dunn |first1=C. |last2=Anderson |first2=E. |title=The Historical Evolution of World-Systems |date=18 February 2005 |publisher=Springer |isbn=978-1-4039-8052-6 |page=36-37 |url=https://books.google.com/books?id=HUTHAAAAQBAJ&dq=xiongnu+overthrew+yuezhi&pg=PA37 |language=en}}</ref> so Šiungnuji postali prevladujoča sila v stepah vzhodne Azije s središčem na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]]. Dejavni so bili tudi na delih današnje [[Sibirija|Sibirije]], [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]], [[Gansu]]ja in [[Šindžjang]]a. Njihovi odnosi s sosednjimi kitajskimi dinastijami na jugovzhodu so bili zapleteni. V njih so se izmenjevala obdobja miru, vojne in podjarmljenja. Nazadnje je Šiungnuje v večstoletni vojni porazila [[dinastija Han]]. Sledili so razcep plemenske zveze na dva dela in prisilne preselitve velikega števila Šiungnujev na ozemlje Hana. V obdobju [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] so Šiungnuji kot eni od "petih barbarov" ustanovili dinastične države Han Džao, Severni Liang in Hu Šja na severu Kitajske. 

Poskusi povezovanja Šiungnujev z bližnjimi [[Saki]] in [[Sarmati]] so bili nekoč sporni, kasneje pa je arheogenetika potrdila interakcijo obojih s Šiungnuji in tudi njihovo povezavo s [[Huni]]. Identiteta etničnega jedra Šiungnujev je bila predmet različnih hipotez, saj je v njihovem jeziku v kitajskih virih ohranjenih le nekaj besed, predvsem naslovov in osebnih imen. Ime Šiungnu bi lahko bilo sorodno imenu Hunov in/ali ljudstva Huna v [[Indija|Indiji]] in [[Pakistan]]u,{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/19 19, 26–27]}}{{sfn|Pulleyblank|2000|p=17}}{{sfn|Schuessler|2014|pp=257, 264}} vendar je to sporno.{{sfn|Beckwith|2009|page=404–405 notes 51–52}}<ref name="vaissiere2006">{{cite encyclopedia |author=Étienne de la Vaissière |date=November 15, 2006 |title=Xiongnu |encyclopedia=Encyclopedia Iranica online |url=http://www.iranicaonline.org/articles/xiongnu |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120104081516/http://www.iranicaonline.org/articles/xiongnu |archive-date=2012-01-04}}</ref> Druge jezikovne povezave, ki so prav tako sporne, vključujejo turško,{{sfn|Hucker|1975|p=136}}<ref>{{cite journal |url=https://doi.org/10.1017/ehs.2020.18 |title=Early nomads of the Eastern Steppe and their tentative connections in the West |last1=Savelyev |first1=Alexander |last2=Jeong |first2=Choongwon |date=May 10, 2020 |journal=Evolutionary Human Sciences |volume=2 |doi=10.1017/ehs.2020.18 |pmid=35663512 |pmc=7612788 |hdl=21.11116/0000-0007-772B-4 |s2cid=218935871 |quote=}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |last2=Bouckaert |first2=Remco |date=2018-07-01 |title=Bayesian phylolinguistics reveals the internal structure of the Transeurasian family |url=http://dx.doi.org/10.1093/jole/lzy007 |journal=Journal of Language Evolution |volume=3 |issue=2 |pages=145–162 |doi=10.1093/jole/lzy007 |issn=2058-4571|hdl=21.11116/0000-0001-E3E6-B |hdl-access=free }}</ref><ref>{{Citation |title=Northern Dynasties and Southern Dynasties |date=2019-05-14 |url=http://dx.doi.org/10.2307/j.ctvc77f7s.11 |work=Chinese Architecture |pages=72–103 |access-date=2023-04-01 |publisher=Princeton University Press|doi=10.2307/j.ctvc77f7s.11 |s2cid=243720017 }}{{navedi splet |last=Larousse |first=Éditions |title=Turcs ou Turks - LAROUSSE |url=https://www.larousse.fr/encyclopedie/divers/Turcs/147681 |access-date=2023-04-01 |website=www.larousse.fr |language=fr}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Book of Zhou, vol. 50}}{{navedi knjigo |title=Henning 1948}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Sims-Williams 2004}}{{navedi knjigo |title=Pritsak 1959}}{{navedi knjigo |title=Hucker 1975, p. 136.}}{{navedi knjigo |title=Jinshu vol. 97 Four Barbarians - Xiongnu"}}{{navedi knjigo |title=Weishu, "vol. 102 Wusun, Shule, & Yueban" quote: "悅般國，…… 其先，匈奴北單于之部落也。…… 其風俗言語與高車同"}}{{navedi knjigo |title=Yuanhe Maps and Records of Prefectures and Counties vol. 4 quote: "北人呼駮馬為賀蘭}}{{navedi knjigo |last=Kim |first=Hyun Jin |url=http://dx.doi.org/10.1017/cbo9780511920493 |title=The Huns, Rome and the Birth of Europe |date=2013-04-18 |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/cbo9780511920493 |isbn=978-0-511-92049-3}}{{navedi knjigo |title=Du You. Tongdian. Vol. 200. "突厥謂駮馬為曷剌，亦名曷剌國。"}}{{navedi knjigo |title=Wink 2002, pp. 60–61.}}</ref>  iransko,<ref name="Harmatta488">{{harvnb|Harmatta|1994|p=488}}</ref>{{sfn|Bailey|1985|pp=21–45}}{{sfn|Jankowski|2006|pp=26–27}} mongolsko,<ref name="Tumen">{{cite journal |vauthors=Tumen D |title=Anthropology of Archaeological Populations from Northeast Asia |journal=Oriental Studies |volume=49 |date=February 2011 |pages=25, 27 |publisher=Dankook University Institute of Oriental Studies |url=http://user.dankook.ac.kr/~oriental/Journal/pdf_new/49/11.pdf |archive-date=2013-07-29 |archive-url= https://web.archive.org/web/20130729140858/http://user.dankook.ac.kr/~oriental/Journal/pdf_new/49/11.pdf |url-status=dead}}</ref> uralsko, {{sfn|Di Cosmo|2004|p=166}} jenisejsko{{sfn|Beckwith|2009|page=404–405 notes 51–52}}{{sfn|Adas|2001|p=88}}<ref>{{cite journal |last=Vovin |first=Alexander |year=2000 |title=Did the Xiongnu speak a Yeniseian language? |journal=Central Asiatic Journal |volume=44 |issue=1| pages=87–104 |jstor=41928223}}</ref><ref>{{Cite journal |last=高晶一 |first=Jingyi Gao |date=2017 |trans-title=Xia and Ket Identified by Sinitic and Yeniseian Shared Etymologies |script-title=zh:確定夏國及凱特人的語言為屬於漢語族和葉尼塞語系共同詞源 |title=Quèdìng xià guó jí kǎitè rén de yǔyán wéi shǔyú hànyǔ zú hé yè ní sāi yǔxì gòngtóng cí yuán |journal=Central Asiatic Journal |volume=60 |issue=1–2 |pages=51–58 |doi=10.13173/centasiaj.60.1-2.0051 |jstor=10.13173/centasiaj.60.1-2.0051 |s2cid=165893686}}</ref> ali multietnično poreklo.{{sfn|Geng|2005}} 

==Ime==
Kitajsko ime Šiungnu samo po sebi je slabšalni izraz, saj pismenki 匈奴 pomenita "srdit suženj".<ref name=yuuu86-384>Yü, Ying-shih (1986). "Han Foreign Relations". The Cambridge History of China, Volume 1: The Ch'in and Han Empires, 221 BC – AD 220. Cambridge: Cambridge University Press. p. 384. ISBN 978-0-521-24327-8.</ref> Besedi 匈奴 se kot Šiungnu izgovarjata v mandarinski kitajski izgovorjavi, ki se zdaj govori v [[Peking]]u in je nastala pred manj kot 1000 leti. Stara kitajska izgovorjava je bila rekonstruirana kot *xiuoŋ-na ali *qhoŋna.<ref>{{cite journal |last1=Gao |first1=Jingyi (高晶一) |title=Huns and Xiongnu Identified by Hungarian and Yeniseian Shared Etymologies |journal=Central Asiatic Journal |date=2013 |volume=56 |page=41 |jstor=10.13173/centasiaj.56.2013.0041 |url=https://www.jstor.org/stable/pdf/10.13173/centasiaj.56.2013.0041.pdf |issn=0008-9192}}</ref> Po eni od rekonstrukcij imena naj bi bilo ime izpeljano iz imena reke Ongi (mongolsko Онги гол, Ongi gol) v Mongoliji in je bilo prvotno dinastično in ne etnično ime.<ref>Atwood, Christopher P. (2015). [https://repository.upenn.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1040&context=ealc "The Kai, the Khongai, and the Names of the Xiōngnú"]. International Journal of Eurasian Studies. '''2''': 45–47.</ref>

==Zgodovina==
===Predhodniki===
{{ Annotated image 
| image=Indo-European_migrations_and_Ancient_Northeast_Asians.png
| width=400 | image-width = 400 | image-left=0 | image-top=0| float = right
| annotations =
{{Annotation|260|15|[[Afanasievo culture|Afanasievo<br />culture]]|text-align=center|font-weight=bold|font-style=normal|font-size=7|color=#FF4500}}
{{Annotation|315|35|[[Ancient Northeast Asian|<span style="color:#4F311CFF">'''''Ancient Northeast<br>Asians'''''</span>]]|text-align=center|font-weight=bold|font-style=normal|font-size=7|color=#000000}}
| caption=Zgodnje indoevropske migracije iz Pontskih step in preko Srednje Azije ter srečanje s starodavnimi prebivalci severovzhodne Azije<ref>{{cite journal |last1=Narasimhan |first1=Vagheesh M. |last2=Patterson |first2=Nick |last3=Moorjani |first3=Priya |last4=Rohland |first4=Nadin |last5=Bernardos |first5=Rebecca |title=The formation of human populations in South and Central Asia |journal=Science |date=6 September 2019 |volume=365 |issue=6457 |issn=0036-8075 |doi=10.1126/science.aat7487 |pmid=31488661 |pmc=6822619 |doi-access=free}}</ref>
}}
Ozemlja v osrednji in vzhodni Mongoliji, povezana s Šiungnuji, so bila pred tem naseljena s kulturo ploščnih grobov starodavne severovzhodne Azije, ki je obstajala do 3. stoletja pr. n. št.<ref>{{cite journal |last1=Khenzykhenova |first1=Fedora I. |last2=Kradin |first2=Nikolai N. |last3=Danukalova |first3=Guzel A. |last4=Shchetnikov |first4=Alexander A. |last5=Osipova |first5=Eugenia M. |last6=Matveev |first6=Arkady N. |last7=Yuriev |first7=Anatoly L. |last8=Namzalova |first8=Oyuna D. -Ts |last9=Prokopets |first9=Stanislav D. |last10=Lyashchevskaya |first10=Marina A. |last11=Schepina |first11=Natalia A. |last12=Namsaraeva |first12=Solonga B. |last13=Martynovich |first13=Nikolai V. |title=The human environment of the Xiongnu Ivolga Fortress (West Trans-Baikal area, Russia): Initial data |journal=Quaternary International |date=30 April 2020 |volume=546 |pages=216–228 |doi=10.1016/j.quaint.2019.09.041 |bibcode=2020QuInt.546..216K |s2cid=210787385 |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1040618219307918 |language=en |issn=1040-6182}}</ref> Genetske raziskave kažejo, da so bili pripadniki kulture ploščnih grobov primarni predniki Šiungnujev in da so Šiungnuji nastali s precejšnjim in kompleksnim mešanjem z Zahodnimi Evrazijci.<ref>{{harvnb|Rogers|Kaestle|2022}}</ref>  

V obdobju [[Zahodni Džov|Zahodnega Džova]] (1045-771 pr. n. št.) so se dogajali pogosti spopadi Džova z nomadskimi plemeni s severa in severozahoda, znanimi kot Šjanjun in Gujfang, in različnimi plemeni Rongov, kot so bili Širongi, Šanrongi ali Čuanrongi.<ref name="WT"/> Za ta plemena se omenja, da so nadlegovala ozemlje Džova, v resnici pa so se Džovi širili proti severu in posegali v njihova tradicionalna ozemlja, zlasti v dolino reke Vej. Arheološko se je Džov razširil proti severu in severozahodu na račun kulture siva.<ref name="WT">{{navedi knjigo |last1=Tse |first1=Wicky W. K. |title=The Collapse of China's Later Han Dynasty, 25-220 CE: The Northwest Borderlands and the Edge of Empire |date=27 June 2018 |publisher=Routledge |isbn=978-1-315-53231-8 |page=[https://books.google.com/books?id=-y9iDwAAQBAJ&pg=PT45 45-46], [https://books.google.com/books?id=-y9iDwAAQBAJ&pg=PT63 63 note 40] |url=https://books.google.com/books?id=-y9iDwAAQBAJ&pg=PT45 |language=en}}</ref> Čuanrongi so leta 771 pr. n. št. uničili Zahodni Džov, oplenili prestolnico [[Haodžing]] in ubili zadnjega kralja Zahodnega Džova [[Jou, kralj Zahodnega Džova|Jouja]]. <ref name="WT"/> Po njegovi smrti je bilo ravnanje s severnimi plemeni prepuščeno njegovi naslednici državi Čin. <ref name="WT"/> 

Na zahodu je bila neposredna predhodnica Šiungnuja [[paziriška kultura]] (6.-3. stoletje pr. n. št.).<ref>{{navedi knjigo |last1=Linduff |first1=Katheryn M. |last2=Rubinson |first2=Karen S. |title=Pazyryk Culture Up in the Altai |date=2021 |publisher=Routledge |isbn=978-0-429-85153-7 |page=69 |url=https://books.google.com/books?id=RAdUEAAAQBAJ&pg=PT69 |quote=}}</ref> [[Skiti|Skitska kultura]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Pazyryk |title=Pazyryk {{pipe}} archaeological site, Kazakhstan |publisher=Britannica.com |date=2001-09-11 |access-date=2019-03-05}}</ref> v južni [[Sibirija|Sibiriji]], [[Altaj|Altajskem gorovju]], [[Kazahstan]]u in bližnji [[Mongolija|Mongoliji]]<ref>{{harvnb|State Hermitage Museum|2007}}</ref> je bila prepoznana po izkopanih predmetih in mumificiranih truplih, kot je sibirska ledena princesa, najdena v sibirskem [[permafrost]]u. Na jugu se je v sedanji [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]] med [[Bronasta doba|bronasto]] in zgodnjo [[Železna doba|železno dobo]] od 6. do 2. stoletja pr. n. št. razvila [[ordoška kultura]] neznanega etno-jezikovnega izvora, ki naj bi predstavljala najbolj vzhodno razširitev indoevropskih govorcev.<ref>{{harvnb|Whitehouse|2016|p=369}}</ref><ref name="Harmatta348">{{harvnb|Harmatta|1992|p=348}} </ref><ref>{{Cite journal |last1=Unterländer |first1=Martina |last2=Palstra |first2=Friso |last3=Lazaridis |first3=Iosif |last4=Pilipenko |first4=Aleksandr |last5=Hofmanová |first5=Zuzana |last6=Groß |first6=Melanie |last7=Sell |first7=Christian |last8=Blöcher |first8=Jens |last9=Kirsanow |first9=Karola |last10=Rohland |first10=Nadin |last11=Rieger |first11=Benjamin |date=2017-03-03 |title=Ancestry and demography and descendants of Iron Age nomads of the Eurasian Steppe |journal=Nature Communications |volume=8 |pages=14615 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/ncomms14615 |pmc=5337992 |pmid=28256537 |bibcode=2017NatCo...814615U}}</ref> [[Juedži|Juedže]] je izpodrinila ekspanzija Šiungnujev v 2. stoletju pr. n. št. in jih prisilila na preselitev v srednjo in južno Azijo.<ref>{{navedi splet |last1=Benjamin |first1=Craig |title=The Yuezhi |url=https://oxfordre.com/view/10.1093/acrefore/9780190277727.001.0001/acrefore-9780190277727-e-49 |website=Oxford Research Encyclopedia of Asian History |doi=10.1093/acrefore/9780190277727.013.49 |date=29 March 2017 |isbn=978-0-19-027772-7 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Bang |first1=Peter Fibiger |last2=Bayly |first2=C. A. |last3=Scheidel |first3=Walter |title=The Oxford World History of Empire: Volume Two: The History of Empires |date=2 December 2020 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-753278-2 |page=330 |url=https://books.google.com/books?id=6GkLEAAAQBAJ&pg=PA330 |via=Google Books}}</ref>

===Zgodnja zgodovina===
{{multiple image|perrow=1/2/2|total_width=300 
| align    = right 
| direction =horizontal 
| header= 
| image1   = Buckle boar hunting NMAT 48-8 n06 (composite).jpg 
| caption1 =  
| image2   = Xiongnu head three angles.jpg 
| caption2 =  
| footer= Nomadski jezdec, ki prebada merjasca, odkrit v Saksanohurju v Južnem Tadžikistanu, 1.–2. stoletje n. št.<ref>{{navedi knjigo|last1=Marshak |first1=Boris Ilʹich |title=Peerless Images: Persian Painting and Its Sources |date=1 January 2002 |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |page=9 |url=https://books.google.com/books?id=XUyajzkDJ50C&pg=PA9 |language=en}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Ilyasov |first1=Jangar |title=A Study on the Bone Plates from Orlat // Silk Road Art and Archaeology. Vol. 5. Kamakura, 1997/98, 107-159 |page=127 |url=https://www.academia.edu/7847889}}</ref> Okrasna pasna zaponka je bila morda izdelana za nekoga, ki je bil povezan s Šjongnuji. Datirana je v 2.–1. stoletje pr. n. št. Jezdec nosi oblačila stepskih prebivalcev, lase spete v kito, značilno za vzhodne stepe, njegov konj pa ima značilno konjsko opremo Šjongnujev<ref name="HPF">{{cite journal |last1=Francfort |first1=Henri-Paul |author-link= |title=Sur quelques vestiges et indices nouveaux de l'hellénisme dans les arts entre la Bactriane et le Gandhāra (130 av. J.-C.-100 apr. J.-C. environ) |trans-title=On some vestiges and new indications of Hellenism in the arts between Bactria and Gandhāra (130 BC-100 AD approximately) |journal=Journal des Savants |date=2020 |pages=35–39 |url=https://www.academia.edu/45042820 |quote=}}</ref> 
}}

Zgodovinar Zahodnega Hana [[Sima Čjan]] je v enem od poročil v ''Zapisih velikega zgodovinarja'' okoli leta 100 pr. n. št. podrobno opisal Šiungnuje. Šiungnuji naj bi bili potomci nekega Čunveija, ki je izhajal iz ''"rodovine gospoda Šjaja"'', se pravi [[Ju Veliki|Juja Velikega]].<ref>"The Account of the Xiongnu, Records of the Grand Historian", Sima Qian.DOI: https://doi.org/10.1163/9789004216358_00</ref><ref>Shiji [https://ctext.org/shiji/xiong-nu-lie-zhuan Ch. 110: Xiongnu liezhuan] quote: "匈奴，其先祖夏后氏之苗裔也，曰淳維。"</ref> Sima Čjan je kljub temu potegnil jasno mejo med stalno naseljenim ljudstvom Huašja (Han) in pastirskimi nomadi (Šiungnu). Ljudstvi je označil kot popolni civilizacijski nasprotji.{{sfn|Di Cosmo|2002|p=2}} Omenil je tudi pojav Šiungnujev severno od poveljstev Janmen in Dai pred letom 265 pr. n. št., se pravi tik pred vojno med Džaom in Šjongnuji.<ref>''Shiji'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%8F%B2%E8%A8%98/%E5%8D%B7081#%E9%99%84_%E6%9D%8E%E7%89%A7 Vol. 81 "Stories about Lian Po and Lin Xiangru - Addendum: Li Mu"] text: "李牧者，趙之北邊良將也。常居代鴈門，備匈奴。</ref><ref>Theobald, Ulrich (2019) [http://www.chinaknowledge.de/History/Zhou/personslimu.html "Li Mu 李牧"] in ''ChinaKnowledge.de - An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art''</ref> 

Sinolog Edwin Pulleyblank (1994) trdi, da v obdobju pred letom 241 pr. n. št. to verjetno niso bili Šiungnuji, ampak Huji.{{sfn|Pulleyblank|1994|p=518-520}}{{sfn|Schuessler|2014|p=264}} Šjongnuje in Huje so pogosto zamenjavali tudi v drugih kitajskih virih.{{sfn|Bunker|2002|pp=27-28}} Izraz Hu je na splošno pomenil tudi katero koli nomadsko ljudstvo.{{sfn|Pulleyblank|1994|p=518-520}}{{sfn|Di Cosmo|2002|p=129}} V tem smislu je nedosleden tudi Sima Čjan, ki je za Huje štel tudi Donghuje.<ref name = "xiongnu hu">''Shiji'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%8F%B2%E8%A8%98/%E5%8D%B7110 Vol. 110 "Account of the Xiongnu"]. quote: "後秦滅六國，而始皇帝使蒙恬將十萬之眾北擊'''胡'''，悉收河南地。…… '''匈奴'''單于曰頭曼，頭曼不勝秦，北徙</ref>{{sfn|Pulleyblank|1994|p=518-520}} 

Starodavna Kitajska je pogosto prihajala v stik z nomadskimi ljudstvi Šjanjun in Širong. V poznejšem kitajskem zgodovinopisju so se nekatere skupine teh ljudstev štele za možne prednike ljudstva Šjongnu.{{sfn|Di Cosmo|2002|p=107}} Slednje se je pogosto spopadalo z dinastijo Šang in še posebej z [[Dinastija Džov|dinastijo Džov]], ki je med svojim širjenjem pogosto osvajala in zasužnjevala nomadska ljudstva.{{sfn|Di Cosmo|2002|p=107}} V [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] so vojske držav [[Čin (država)|Čin]], [[Džao (država)|Džao]] in [[Jan (država)|Jan]] posegale po ozemljih, poseljenih s Šjongnuji in drugimi ljudstvi Hu.{{sfn|Di Cosmo|1999|pp=892–893}}

Pulleyblank je trdil, da so bili Šjongnuji del skupine Širongov, imenovane Jiču, ki je živela v Šaanbeiju in bila stoletja pod vplivom Kitajske, preden jo je izgnala dinastija Čin.{{sfn|Pulleyblank|1994|p=514-523}}{{sfn|Pulleyblank|2000|p=20}} Pohodi Čina proti Šjongnujem so razširili njegovo ozemlje na račun nasprotnika.{{sfn|Di Cosmo|1999|pp=892–893 & 964}} Po združitvi dinastije Čin so bili Šjongnuji stalna grožnje severnemu delu Čina. Dinastijo Čin so najverjetneje napadali takrat, ko je trpela zaradi naravnih nesreč.<ref>{{Cite journal |last=Rawson |first=Jessica |date=2017 |title=China and the steppe: reception and resistance |url=https://www.cambridge.org/core/product/identifier/S0003598X16002763/type/journal_article |journal=Antiquity |volume=91 |issue=356 |pages=375–388 |doi=10.15184/aqy.2016.276 |s2cid=165092308 |issn=0003-598X}}</ref>

===Ustanovitev države===
Prvi znani vodja Šiungnujev je bil [[Touman]], ki je vladal med letoma 220 in 209 pr. n. št. Leta 215 pr. n. št. je kitajski cesar [[Čin Ši Huang]] poslal generala Meng Tiana na vojaški pohod proti Šiungnujev. Meng Tian jih je premagal in izgnal iz okljuka reke Ordos proti severu na [[Mongolska planota|Mongolsko planoto]].{{sfn|Beckwith|2009|pp=71–73}} Leta 210 pr. n. št. je Meng Tian umrl, naslednje leto pa je Toumanov sin Modu postal ''šiungnu čanju''. 

Da bi zaščitil Šiungnuje pred dinastijo Čin, jih je Modu čanju združil v močno plemensko zvezo,{{sfn|Di Cosmo|1999|pp=892–893 & 964}} Postali so močna država, sposobna zbrati veliko vojsko in bolj koordinirano napadati Kitajsko. Dve leti pozneje, leta 207 pr. n. št., je dinastija Čin po obdobju notranjih konfliktov propadla. Leta 202 pr. n. št. jo je nadomestila dinastija [[Dinastija Han#Zahodni Han|Zahodni Han]]. To obdobje kitajske nestabilnosti je bilo za Šiungnuje obdobje blaginje. Od Hana so prevzeli številne kmetijske tehnike, začeli za težka dela uporabljati [[Suženjstvo|sužnje]] in živeti v domovih v hanskem slogu.{{sfn|Bentley|1993|p=38}} v domovih živeti v slogu Hana. 

[[Slika:Warring_States_Xiongnu_Gold_Crown_-_b.jpg|right|thumb|300px|Zlata krona kralja Šiungnujev iz zgodnjega obdobja države; na vrhu krone je orel s [[turkiz]]no glavo<ref>{{navedi knjigo |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |page=4 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA4 |language=en |via=Google Books}}.</ref>]] 

Po vzpostavitvi notranje enotnosti je Modu razširil imperij Šiungnujev v vse smeri. Na severu je osvojil številna nomadska ljudstva, vključno z Dinglingi v južni Sibiriji. Zdrobil je moč Donghujev v vzhodni Mongoliji in Mandžuriji ter Juedžijev v koridorju Heši v Gansuju. Modujev sin Džidžu je iz lobanje kralja Juedžijev ukazal izdelati čašo. Modu je ponovno zavzel tudi prvotno domovino Šiungnujev ob [[Rumena reka|Rumeni reki]], ki jo je pred tem zasedel general Čina Meng Tian. Pod Modujevim vodstvom so Šiungnuji postali tako močni, da so začeli ogrožati dinastijo Han. 

Leta 200 pr. n. št. je Modu s svojo 320.000-glavo vojsko pri trdnjavi Peteng v Baidengu (današnji Datong, Šanši) premagal cesarja  [[Cesar Gaodzu iz dinastije Han|Gaodzuja iz dinastije Han]], zaradi česar je cesar leta 200 pr. n. št. skoraj izgubil svoj prestol.{{sfn|Bentley|1993|p=36}} Gaodzu je moral sprejeti vse Modujeve mirovne pogoje, prepustiti Šiungnujem severne province in plačevati letni davek. Modu je občasno kljub temu ogrozil severno mejo Hanov, dokler ni bil leta  198 pr. n. št. sklenjen dokončen mirovni sporazum. Šiungnuji so bili do Modujeve smrti leta 174 pr. n. št. najvidnejši nomadi, ki so mejili na kitajsko cesarstvo Han.

===Hierarhija=== 
Vladar Šiungnuja se je imenoval [[čanju]].<ref name=bar81-48>{{cite journal |last=Barfield |first=Thomas J. |title=The Hsiung-nu imperial confederacy: Organization and foreign policy |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-asian-studies_1981-11_41_1/page/45 |journal=The Journal of Asian Studies |year=1981 |volume=41 |issue=1 |pages=45–61 |jstor=2055601 |doi=10.2307/2055601 |s2cid=145078285|doi-access=free }}</ref> Pod njim so bili kralji (tuči).<ref name=bar81-48/> Pod njim sta bila desni in levi kralj. Levi kralj je bil običajno njegov predvideni naslednik.<ref name=bar81-48/> Naslednje nižji v hierarhiji so bili levi in desni najvišji državni uradniki: vojaški poveljniki in guvernerji. Pod njimi so bili poveljniki oddelkov po tisoč, sto in deset mož. Šiungnuji kot narod nomadov v stalnem gibanju so bili organiziran kot vojska.{{sfn|Grousset|1970|p={{page needed|date=april 2022}}}}  

Po Moduju so voditelji oblikovali dualistični sistem politične organizacije z levo in desno vejo Šiungnujev, razdeljenih na regionalni osnovi. Čanju ali šanju, vladar, enakovredni kitajskemu cesarju, je izvajal neposredno oblast nad osrednjim ozemljem. [[Longčeng]] je postal kraj letnega srečanja in prestolnica Šiungnujev.<ref name=yuuu86-384/> Ruševine Longčenga so bile leta 2017 odkrite južno od okrožja Ulziit v provinci Arkhangai v vzhodni Mongoliji.<ref>{{navedi splet |url=https://akipress.com/news:645769:Archeologists_discover_capital_of_Xiongnu_Empire_in_central_Mongolia |title=Archeologists discover capital of Xiongnu Empire in central Mongolia}}</ref>

===Diplomatske poroke z dinastijo Han=== 
[[Slika:野驢紋金牌飾-Plaque in the Shape of a Grazing Kulan MET 2002 201 118 O1.jpg|thumb|250px|Zaponka s podobo turkmenskega kulana (divji osel); šiungnujska kultura, severozahodna Kitajska, 2.-1. stoletje pr. n. št.<ref>{{navedi splet |title=Metropolitan Museum of Art |website=www.metmuseum.org |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/59527}}</ref>{{sfn|Bunker|2002|p=137 item 109}}]] 

Po šiungnujskem obleganju Taijuana pozimi leta 200 pr. n. št., je cesar [[Cesar Gaodzu iz dinastije Han|Gaodzu]] iz Hana osebno vodil vojaški pohod proti Modu čanjuju. V bitki pri Baidengu je padel v zasedo, ki jo je domnevno postavila šiungnujska konjenica. Cesar je bil sedem dni odrezan od oskrbe in okrepitev in se je le za las izognil ujetju. 

Dinastija Han je za žene voditeljev Šiungnujev večkrat poslala naključno izbrana preprosta dekleta, lažno označena kot princese in članice cesarske družine Han, da bi se izognila pošiljanju cesarjevih hčera.<ref>{{navedi knjigo |last=Lo |first=Ping-cheung |editor1-last=Lo |editor1-first=Ping-cheung |editor2-last=Twiss |editor2-first=Sumner B. |date=2015 |edition=illustrated |title=Chinese Just War Ethics: Origin, Development, and Dissent |series=War, Conflict and Ethics |chapter-url=https://books.google.com/books?id=-KlhCQAAQBAJ&dq=han+fake+princess+xiongnu&pg=PA269 |publisher=Routledge |page=269 |chapter=11 Legalism and offensive realism in the Chinese court debate on defending national security 81 BCE |isbn=978-1317580973 |quote= |via=Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Qian |first=Sima |date=2019 |title=Historical Records 史记: The First and Most Important Biographical General History Book in China |url=https://books.google.com/books?id=m-OGDwAAQBAJ&dq=han+fake+princess+xiongnu&pg=PT902 |publisher=DeepLogic |quote=|via= Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Chin |first=Tamara T. |date=2020 |title=Savage Exchange: Han Imperialism, Chinese Literary Style, and the Economic Imagination |series=Harvard University Studies in East Asian Law |url=https://books.google.com/books?id=5_YFEAAAQBAJ&dq=han+fake+princess+xiongnu&pg=PA225 |publisher=Brill Publishers |page=225 |isbn=978-1684170784 |quote=|via=Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Chin |first=Tamara Ta Lun |date=2005 |title=Savage Exchange: Figuring the Foreign in the Early Han Dynasty |url=https://books.google.com/books?id=hi9PAQAAMAAJ&q=han+fake+princess+xiongnu |publisher=University of California, Berkeley |pages=66, 73, 74 |quote=|via=Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Mosol |first=Lee |date=2013 |title=Ancient History of the Manchuria |url=https://books.google.com/books?id=DyN-AwAAQBAJ&dq=han+fake+princess+xiongnu&pg=PA77 |publisher=X libris Corporation |page=77 |isbn=978-1483667676 |quote= |via=Google Books}}</ref> Poroke  "princese"  so bile namenjene predvsem zaustavitev mejnih napadov. Hani so Šiungnuje podkupovali tudi z darili.{{sfn|Bentley|1993|p=36}} Po porazu pri Pingčengu leta 200 pr. n. št. je cesar Hana opustil vojaško reševanje grožnje Šiungnujev. Namesto tega je leta 198 pr. n. št. na pogajanja poslal dvorjana Liu Džinga. Mirovna poravnava, ki sta jo na koncu sklenili sprti strani, je vključevala poroko princese Hana z vladarjem Šiungnujev in občasna darila v svili in riževem žganju. 

[[Slika:Belt Buckle LACMA M.76.97.582.jpg|thumb|upright=1.35|left|Potujoča nomadska družina, ki jo vodi moški v suknjiču in hlačah s pasom in vleče nomadski voz<ref>{{navedi knjigo |last1=Moorey |first1=P. R. S. (Peter Roger Stuart) |last2=Markoe |first2=Glenn |title=Ancient bronzes, ceramics, and seals: The Nasli M. Heeramaneck Collection of ancient Near Eastern, central Asiatic, and European art, gift of the Ahmanson Foundation |date=1981 |location=Los Angeles, CA |publisher=Los Angeles County Museum of Art |isbn=978-0-87587-100-4 |page=168, item 887 |url=https://archive.org/details/ancientbronzesce00losa/page/168/mode/1up}}</ref>]]

[[Slika:Belt plaque with design of wrestling men, Ordos region and western part of North China, 2nd century BC, bronze - Ethnological Museum, Berlin (cropped).jpg|thumb|left|upright=1.35| 
Pasna zaponka z motivom rokoborcev, Ordoška regija in zahodni del severne Kitajske, 2. stoletje pr. n. št., bron, Etnološki muzej, Berlin;<ref>{{navedi knjigo |last1=So |first1=Jenny F. |last2=Bunker |first2=Emma C. |title=Traders and raiders on China's northern frontier |date=1995 |publisher=Seattle : Arthur M. Sackler Gallery, Smithsonian Institution, in association with University of Washington Press |isbn=978-0-295-97473-6 |pages=22 & 90 |url=https://archive.org/details/tradersraiderson00soje/page/22/mode/1up?view=theater}}</ref> po Frankfortu sta rokoborca Šiungnuja; njuna konja imata imajo šiungnujsko opravo<ref>{{cite journal |last1=Francfort |first1=Henri-Paul |author-link=|title=Sur quelques vestiges et indices nouveaux de l'hellénisme dans les arts entre la Bactriane et le Gandhāra (130 av. J.-C.-100 apr. J.-C. environ) |journal=Journal des Savants |date=2020 |pages=37, Fig.16 |url=https://www.academia.edu/45042820|quote=}}</ref>]]

Sporazum je določil vzorec odnosov med Hanom in Šiungnujem, ki je trajal šestdeset let. Do leta 135 pr. n. št. je bil sporazum devetkrat obnovljen, vsakič s povečanjem "daril" cesarstvu Šiungnu. Leta 192 pr. n. št. je Modu celo zaprosil za roko cesarice Li Dži, vdove cesarja Gaodzuja. Modujev sin in naslednik, energični Džiju, znan kot [[Laošang |Laošang čanju]], je nadaljeval očetovo ekspanzionistično politiko. Laošangu je uspelo s cesarjem Venom doseči pogoje za ohranitev obsežnega tržnega sistema, ki ga je sponzorirala vlada. 

Od porok s Hani so imeli veliko koristi predvsem Šiungnuji. S kitajskega vidika so bile poročne pogodbe drage, zelo ponižujoče in neučinkovite. Laošang je pokazal, da mirovnega sporazuma ne jemlje resno. Ob neki priložnosti so njegovi izvidniki prodrli skoraj do [[Čangan]]a. Leta 166 pr. n. št. je osebno vodil 140.000 konjenikov napad na Anding in dosegel, da se je cesarska vojska umaknila v Jong. Leta 158 pr. n. št. so Šiungnuji napadli z vojsko 60.000 mož.

===Vojna s Hanom=== 
[[Slika:Han Civilisation.png|thumb|250px||Ozemlje dinastije Han leta 2 n. št.]] 

Dinastija Han se je začela pripravljati na vojno s Šiungnuji, ko je cesar Vu poslal svojega raziskovalca Džang Čjana, da razišče skrivnostna kraljestva na zahodu in oblikuje zavezništvo z Juedži prozi Šiungnujem. Džang Čjanova misija ni uspela,{{sfn|Grousset|1970|p=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/34 34]}} njegova poročila z zahoda pa so pospešile priprave na vojno. 

Do preloma je prišlo šele leta 133 pr. n. št. po neuspešni zasedi pri Majiju, v katero so Hani hoteli ujeti Džunčena. Čeprav do spopada dejansko ni prišlo, je zaseda pomenila konec ''[[De iure - de facto|de jure]]'' miru med dinastijo Han in Šiungnuji. 

Vojna v polnem obsegu je izbruhnila jeseni 129 pr. n. št., ko je 40.000 hanskih konjenikov nepričakovano napadlo Šiungnu. Dve leti kasneje je hanski general Vej Čing ponovno zavzel Ordos. Leta 121 pr. n. št. so Šiungnuji doživeli nov neuspeh, ko je se je Huo Čubing z lahko konjenico v šestih dneh prebil proti zahodu skozi pet kraljestev Šiongnuja. Kralj Šiungnuja Hunje je bil prisiljen predati se s 40.000 možmi. Leta 119 pr. n. št. sta Huo Čubing in Vej s 50.000 konjeniki in 100.000 pešci prisilila čanjuja in njegov dvor v beg na sever preko puščave [[Gobi]].{{Sfn|Loewe|1974|p={{Page needed |date=December 2014}}}} 

[[Slika:Horse stomping a Xiongnu warrior. Tomb of Huo Qubing, 茂陵 (with face detail, two angles).jpg|thumb|300px|Konj, ki tepta bojevnika Šiungnuja, s podrobnostmi obraznih potez bojevnika; kip iz 2. stoletja pr. n. št. iz grobnice kitajskega generala Huo Čubinga, ki se je odločilno boril proti Šiungnujem (umrl leta 117 pr. n. št.)<ref>{{cite journal |last1=Qingbo |first1=Duan |title=Sino-Western Cultural Exchange as Seen through the Archaeology of the First Emperor's Necropolis |journal=Journal of Chinese History |date=January 2023 |volume=7 |issue=1 |page=52 |doi=10.1017/jch.2022.25|s2cid=251690411 |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Maenchen-Helfen |first1=Otto |last2=Helfen |first2=Otto |title=The World of the Huns: Studies in Their History and Culture |date=1 January 1973 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-01596-8 |pages=369–370 |url=https://books.google.com/books?id=CrUdgzSICxcC&pg=PA370 |language=en}}</ref><ref>For a frontal view: {{navedi splet |title=Horse Stepping on a Xiongnu Soldier |url=http://en.chinaculture.org/library/2008-01/22/content_77549_2.htm |website=en.chinaculture.org}}</ref>]]  

Velike logistične težave so omejile trajanje in dolgoročno nadaljevanje teh akcij. Težave so bile dvojne. Prva je bila dobava hrane na velike razdalje, druga pa hladno vreme v severnih deželah Šiungnuja, kjer je vojakom stalno primanjkovala kurjava. Po uradnih poročilih so Šiungnuji izgubili 80.000 do 90.000 mož, od 140.000 konj, ki so jih sile Hana pripeljale v puščavo, pa se jih je v cesarstvo Han vrnilo manj kot 30.000. 

Leta 104 in 102 pr. n. št. se je Han boril in zmagal v [[vojna nebeških konj|vojni nebeških konj]] proti kraljestvu Dajuan. Posledično so Hani pridobili veliko ferganskih konj, ki so jim dodatno pomagali v vojni proti Šiungnuju. Han je po teh bitkah nadziral strateško regijo od Ordosa in koridorja Gansu do Lop Nora. Uspelo jim je ločiti Šiungnu od ljudstev Čiang na jugu in pridobiti neposreden dostop do zahodnih regij. Šiungnuji so postali nestabilni in niso bili več ogrožali imperija Hana.{{sfn|Bentley|1993|p=37}} 

Ban Čao, generalni protektor dinastije Han, se je z vojsko 70.000 vojakov podal na pohod proti ostankom Šiungnujev, ki so nadlegovali [[Svilna pot|svilno pot]]. Na pohodu je podjarmil eno pleme Šiungnujev za drugim in bil zaradi svojih zaslug cesarstvu Han imenovan za markiza Dingjuana, dobesedno "markiza, ki je stabiliziral oddaljene kraje". V starosti 70 let se je vrnil v prestolnico [[Luojang]] in tam leta 102 umrl. Po njegovi smrti se je moč Šiungnujev v zahodnih regijah ponovno okrepila. Oblast nad njimi je ponovno vzpostavila šele [[dinastija Tang]].{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/42 42–47]}} 

===Državljanska vojna (60-53 pr. n. št.)===
V Šiungnuju je po smrti vladarja (čanju) oblast lahko prešla na njegovega mlajšega brata, če njegov sin ni bil polnoleten. Sistem je omogočal, da prestol prevzame odrasel moški, v poznejših generacijah z več linijami, ki bi lahko zahtevale prestol, pa je povzročal težave. Po smrti dvanajstega čanjuja leta 60 pr. n. št., je oblast prevzel Vojančudi, vnuk bratranca dvanajstega čanjuja. Ker je bil nekakšen [[uzurpator]], je poskušal na oblast postaviti svoje ljudi, kar je samo povečalo število njegovih sovražnikov. Sin dvanajstega čanjuja je pobegnil na vzhod in se leta 58 pr. n. št. uprl. Ker je imel Vojančudi le nekaj redkih podpornikov, je naredil samomor. Štirinajsti čanju je postal Huhanje, uporniški sin dvanajstega čanjuja. Vojančudijevi pristaši so leta 58 pr. n. št. za čanjuja imenovali njegovega brata Tučija. Naslednje leto so se za čanjuja razglasili še trije moški. Dva sta opustila svoje zahtevke v korist tretjega, ki ga je tisto leto premagal Tuči in se je naslednje leto predal Huhanjeju. Leta 56 pr. n. št. je Tučija premagal Huhanje in je storil samomor. Zatem sta se pojavila še dva kandidata: Rundžen in Huhanjejev starejši brat Džidži čanju. Džidži je leta 54 pr. n. št. ubil Rundžena, tako da sta ostala samo Džidži in Huhanje. Na oblast je leta 53 pr. n. št. prišel Džidži, Huhanje pa se je umaknil na jug in se podredil Kitajcem. Z njihovo podporo je postopoma prodiral proti zahodu. Leta 49 pr. n. št. se je za čanjuja razglasil Tučijev brat in Džidži ga je ubil. Leta 36 pr. n. št. je njega ubila kitajska vojska, ko je na skrajnem zahodu blizu [[Balhaško jezero|Balhaškega jezera]] poskušal ustanoviti novo kraljestvo. 

===Tributarni odnosi s Hanom===
[[Slika:Bronze seal of a Xiongnu chief (seal, reverse image, transcription).jpg|thumb|right|upright=1.8|Bronast pečat poglavarja Šiungnujev, ki mu ga je podelila vlada Vzhodnega Hana; napis se bere: ''"Poglavar Hana Šiungnuju, ki se je vrnil k pravičnosti in objel Han"''; sledita odtis pešata in prepis v standardnem jeziku<ref>{{navedi knjigo |last1=Psarras |first1=Sophia-Karin |title=Han Material Culture: An Archaeological Analysis and Vessel Typology |date=2 February 2015 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-316-27267-1 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=YLD0BQAAQBAJ&pg=RA1-PR19 |via=Google Books}}</ref>]] 

Leta 53 pr. n. št. se je Huhanje čanju odločil za vzpostavitev tributarnih odnosov s Hanom.{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/37 37–38]}}  Pogoji, pri katerih je vztrajal dvor Hana, so bili, da morajo čanju ali njegovi predstavniki najprej priti v prestolnico, da bi se poklonili cesarju. Zatem bi moral čanju poslati princa za talca in se sam pokloniti cesarju Hana. Politični status Šiungnuja v kitajskem svetovnem redu je bil zmanjšan iz statusa bratske države v status [[vazal]]a. V tem obdobju so Šiungnuji ohranili politično suverenost in popolno ozemeljsko celovitost. Kot razmejitvena črta med državama je še naprej služil [[Kitajski zid]]. 

Huhanje ja na kitajski dvor za talca poslal svojega sina, ''"modrega kralja desnice"'' Šulovdžutanga. Leta 51 pr. n. št. je osebno obiskal Čangan, da bi se na lunino novo leto poklonil cesarju. Finančno je bil Huhanje za svoje sodelovanje obilno nagrajen z veliko zlata, denarja, oblačil, svile, konjev in žita. Huhanje se je cesarju poklonil tudi leta 49 pr. n. št. in 33 pr. n. št. Z vsakim poklonom so se povečevali cesarski darovi. Na zadnjem potovanju je Huhanje izkoristil priložnost in prosil, da bi smel postati cesarski zet. Zaradi nizkega političnega statusa Šiungnuja je cesar Juan njegovo prošnjo zavrnil in mu namesto tega dal pet dvornih dam. Ena od njih je bila Vang Džaodžjun, ki v kitajskem izročilu velja za eno od [[štiri lepotice|štirih lepotic]]. 

Ko je Džidži izvedel za bratovo podreditev, je tudi on leta 53 pr. n. št. poslal svojega sina na dvor Hana kot talca. Leta 51 pr. n. št. in 50 pr. n. št. je na dvor poslal odposlance z darili, ker se ni osebno poklonil, pa ni bil nikoli sprejet v tributarni sistem. Leta 36 pr. n. št. je nižji častnik po imenu Čen Tang s pomočjo Gan Janšova, generalnega protektorja zahodnih regij, zbral vojsko in v bitki ubil Džidžija in njegovo glavo kot trofejo poslal v [[Čangan]]. 

Tributarni odnosi so bili prekinjeni med vladavino čanjuja Hudueršija (18–48 n. št.), se pravi med političnim prevratom [[dinastija Šin|dinastije Šin]]. Šiungnuji so izkoristili priložnost za ponoven prevzem oblasti nad zahodnimi regijami, pa tudi nad sosednjimi ljudstvi, kot so bili Vuhani. Leta 24 n. št. je Huderši celo govoril o spremembi tributarnega sistema. 

===Južni in Severni Šiungnu=== 
Cesar Guangvu je na okrepitev moči Šiungnujev odgovoril s politiko pomiritve. Cesarju nikoli ni uspelo vzpostaviti svoje nesporne avtoritete. Huderši je v nasprotju s starim načelom prenosa oblasti pokojnega čanjuja na njegovega brata za dediča imenoval svojega sina Punuja. Huderšijev brat Bi, kandidat za naslednika, je zato zavrnil udeležbo na letnem srečanju na čanjujevem dvoru. Prestol je kljub nesoglasjem leta 46 n. št. nasledil Punu. 

Leta 48 n. št. se je zveza osmih plemen Šiungnujev v Bijevem močnem oporišču na jugu odcepila od Punujevega kraljestva in Bija razglasila za čanjuja. Njegovo kraljestvo je postalo znano kot Južni Šiungnu.

====Severni Šiungnu==== 
Severni Šiungnu je bilo Punujevo kraljestvo okoli Orhona v sedanji osrednji [[Mongolija|Mongoliji]]. Punu je postal znan kot severni čanju in začel pritiskati na južnega čanjuja.

Leta 49 n. št. je Tsi Jung, hanski guverner [[Liaodong]]a, skupaj z Vuhani in Šjanbejem napadel Severne Šiungnu{{sfn|Grousset|1970|p=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/39 39]}} in ga dvakrat težko porazil: prvič leta 85 v Hanu in drugič leta 89 v bitki pri Ikh Bajanu. Severni čanju je s svojimi podaniki pobegnil na severozahod. 

Okoli leta 155 je Šjanbej odločilno ''"zdrobil in podjarmil"'' Severni Šiungnu.{{sfn|Grousset|1970|p=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/53 53]}} 

Po ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'' iz 5. stoletja so se ostanki plemen severnega čanjuja naselili v Juebanu, ki je zdaj del [[Kazahstan]]a in podjamili Vusune. Ostali so pobegnili čez gorovje [[Altaj]] proti Kangdžjuju v [[Transoksanija|Transoksaniji]]. Iz te skupina naj bi kasneje nastali [[Heftaliti]].<ref>''Book of Wei'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7102 Vol. 102] (in Chinese)</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Gumilev L.N. |title=История народа Хунну |trans-title=History of Hun People |place=Moscow |chapter-url=http://gumilevica.kulichki.net/HPH/hph15.htm |chapter=Ch. 15 |language=ru |url=http://gumilevica.kulichki.net/HPH/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20090629204641/http://gumilevica.kulichki.net/HPH/ |archive-date=2009-06-29 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Hyun Jim Kim |title=The Huns |date=2015 |publisher=Routledge |isbn=978-1317340904 |chapter=2 The So-called 'Two-Hundred year Interlude'}}</ref>

[[Slika:Asia 200ad.jpg|thumb|upright=1.35|Južni in Severni Šiungnu leta 200 pred propadom dinastije Han]] 

====Južni Šiungnu====  
Kot po naključju so južni Šjungnu poleg Punujeve grožnje pestile tudi naravne katastrofe in nesreče. Posledično se je leta 50 južni Šiungnu podredil kitajski dinastiji Han. Han je znatno poostril sistem dajatev, da bi ohranil južni Šjungnu pod nadzorom. Čanjuju je bilo ukazano, naj ustanovi svoj dvor v okrožju Meidži v poveljstvu Šihe, sicer pa so bili južni Šiungnuji naseljeni v osem obmejnih poveljstev. Hkrati je bilo v ta poveljstva preseljenih veliko Kitajcev. Gospodarsko je bilo odvisno predvsem od trgovanja s Hani. 

Napetosti med naseljenci iz Hana in pristaši nomadskega načina življenja so bile očitne. Leta 94 je Anguo čanju združil svoje sile z na novo podjarmljenimi Šiungnuji s severa in začel obsežni upor proti Hanom. 

[[Slika:Eastern Han Xiongnu Iron Cauldron (10337027003).jpg|thumb|upright|levo|Šiungnujski kotel, Vzhodni Han]] 

V poznem 2. stoletju n. št. so bili južni Šiungnuji vpleteni v upore, ki so takrat pestili dvor Hana. Leta 188 so čanjuja umorili njegovi podložniki, ker je privolil poslati vojake, da bi Hanom pomagali zatreti upor v [[Hebej]]u. Mnogo Šiungnujev se je balo, da bo nudenje pomoči postavilo precedens za neomejeno vojaško službo dvoru Hana. Umorjenega čanjuja je nasledil sin Jufuluo, ki ga je leta 189 strmoglavila ista uporniška frakcija. Odstavljeni čanju je odšel po pomoč v hansko prestolnico [[Luojang]], ki je bila takrat v razsulu zaradi spopada med velikim generalom He Džinom in evnuhi ter posredovanja vojskovodje Dong Džuoja. Čanju ni imel druge izbire, kot da se s svojimi privrženci nastani v Pingjangu v [[Šanši]]ju. Leta 195 je umrl. Nasledil ga je brat Hunčučuan. 

Leta 215–216 je vojskovodja in državnik [[Cao Cao]] zadržal Hučučuana v mestu Je in njegove privržence v Šanšiju razdelil na pet oddelkov: levi, desni, južni, severni in srednji. Razdelitev je onemogočila njihovo vključitev v upor in omogočila njihovo uporabo v hanski pomožni konjenici. 

Kasneje je aristokracija Šiungnujev v Šanšiju zaradi prestiža spremenila svoj priimek iz Luanti v Liu, ki naj bi pomenil njihovo povezavo s cesarskim klanom Han prek stare politike medsebojnih zakonskih zvez. Po Hučuanu so bili južni Šiungnuji razdeljeni na pet lokalnih plemen pod nadzorom lokalnih hanskih uradnikov, čanju sam pa je bil v nekakšnem neuradnem ujetništvu na cesarskem dvoru.{{sfn|Grousset|1970|p=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/54 54]}} 

===Kasnejše šiungnujske države v severni Kitajski=== 
Južni Šiungnuji, naseljeni v severni Kitajski, so v dinastiji [[Dinastija Han#Vzhodni Han|Vzhodni Han]] ohranili svojo plemensko pripadnost in politično organiziranost ter igrali aktivno vlogo v kitajski politiki. Med [[Šestnajst kraljestev|šestnajstimi kraljestvi]] (304–439 n. š.) so voditelji južnih Šiungnujev ustanovili ali vladali več kraljestvom, vključno s kraljestvom Han-Džao, znanim tudi kot Nekdanji Džao, Šja in Severni Liang. 

[[Fang Šuanling]]ova ''[[Knjiga Džina]]'' navaja devetnajst šiungnujskih plemen: Tuge, Šjandži, Koutou, Vutan, Čile, Handži, Heilang, Čiša, Jugang, Vejsuo, Tutong, Bomie, Čjangču, Džongčin, Helaj, Dalou, Jongču, Dženšu in Lidžie. <ref>{{navedi knjigo |last=Fang |first=Xuanling |publisher=Commercial Press |year=1958 |location=Beijing |language=zh |script-title=zh:晉書 |title=Jìnshū |trans-title=Book of Jin |author-link=}} Vol. 97</ref> 

==== Dinastija Han-Džao (304–329) ====
Leta 304 je Liu Juan postal čanju Petih Hord. Štiri leta kasneje se je razglasil za cesarja in ustanovil dinastijo Han-Džao. Leta 311 je njegov sin in naslednik Liu Cong zavzel [[Luojang]] in ujel cesarja Huaija iz [[Dinastija Džin (266–420)|dinastije Džin]]. Leta 316 je bil v [[Čangan]]u ujet tudi cesar Min. Oba cesarja sta bila ponižana v dvorna točaja in leta 313 oziroma 318 usmrčena. 

Severna Kitajska je prišla pod vladavino Šiungnujev, medtem ko so ostanki dinastije Džin preživeli na jugu pri [[Džjankang]]u.{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/56 56–57]}} 

; Vladavina Liu Jaa (318–329) 
Leta 318 je minister Šiungnu-Hana izvedel državni udar, v katerem je bil ubit cesar in velik del aristokracije. Šiungnujski knez Liu Jao je državni udar zadušil in prestolnico preselil iz [[Pingjang]]a v Čangan. Dinastijo je preimenoval v Džao, cesarstvo pa v Han, da bi ustvaril povezavo s prejšnjo dinastijo, za katero je trdil, da je njen potomec prek neke princese. 

Vzhodni del severne Kitajske je prišel pod oblast uporniškega šiungnujskega generala Ši Leja. Liu Jao in Ši Le sta se borila z oblast do leta 329, ko je bil Liu Jao v bitki ujet in usmrčen. Kmalu zatem je Ši Le zavzel Čangan in izbrisal dinastijo Šiungnu. Severni Kitajski je naslednjih 20 let vladala Ši Lejeva dinastija Džao.{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58]}}

====Pleme Tiefu in dinastija Hu Šja (260–431)==== 
Tiefuji, severna veja Šiungnujev, je v sedanji [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]] vladala deset let od osvojitve države Dai, ki so ji vladali [[Šjanbeji]], do leta 386, ko je bila država obnovljena kot [[Severni Vej]]. Po letu 386 so Tiefuji postopoma uničili Tuobe ali pa so se jim ti predali, Tiefuji, ki so se podredili Severnemu Veju, pa so postali znani kot Dugu. Liu Bobo, preživeli knez Tiefujev, je pobegnil v okljuk Ordosa in tam ustanovil državo, imenovano dinastija Hu Šja, tako imenovano zaradi domnevnega porekla Šiungnujev iz dinastije Šja. Svoj priimek je spremenil v Helian. Dinastijo Hu Šja je v letih 428–431 osvojil Severni Vej. Šiungnuji so takrat prenehali igrati pomembno vlogo v kitajski zgodovini in se asimiliral v narodnosti Šjanbej in Han. 

Glavno mesto dinastije Hu Šja je bil [[Tongvančeng]] (dobesedno ''Združi vse narode''). Vladarji dinastije so trdili, da so potomci [[Modu|Modu čanjuja]]. 

Ruševine mesta Tongvančeng so bile odkrite leta 1996.<ref>{{Citation|title = Sand-covered Hun City Unearthed|place = [[China|CN]]|publisher = China|url = http://www.china.org.cn/english/travel/45103.htm}}</ref> Državni svet Ljudske republike Kitajske jih je označil za kulturno relikvijo pod najvišjo državno zaščito. Obnova ploščadi Jongan, kjer je cesar Helian Bobo nadziral paradiranje svojih čet, je že zaključena. Sledi obnova 31 metrov visokega stolpa.<ref>{{Citation |title=National Geographic |edition=online |url=http://www.geographic.hu/index.php?act=napi&id=5207}}</ref><ref>{{cite journal |language=hu |last=Obrusánszky |first=Borbála |date=10 October 2006 |trans-title=Huns in China |title=Hunok Kínában |journal=Amsterdam Studies |issn=1873-3042 |issue=3 |url=http://www.federatio.org/as/AS_0003.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20130718081823/http://www.federatio.org/as/AS_0003.pdf |archive-date=2013-07-18 |url-status=live |access-date=2008-08-18}}</ref>

====Klan Juču in dinastija Severni Liang (401–460)==== 
Klan Juču je bil veja Šiungnujev.<ref name="Lushuihu">{{navedi knjigo |last1=Xiong |first1=Victor |title=Historical Dictionary of Medieval China |year=2017 |url=https://books.google.com/books?id=fCdCDgAAQBAJ&q=lushuihu+xiongnu+northern+liang&pg=PA315 |page=315 |isbn=9781442276161 |via=Google Books}}</ref> Njegov vodja Juču Mengšun je prevzel dinastijo [[Severni Liang]] tako, da je strmoglavil njenega marionetnega vladarja Duan Jeja. Leta  439 je Jučujevo oblast uničila dinastija Severni Vej. Ostanki klana Juču so bili nato naseljeni v mestu Gaočang, preden so jih uničili [[Rouranski kaganat|Rourani]].

==Pomen==  
Konfederacija Šiungnu je bila za stepski imperij neobičajno dolgoživa. Napadi na osrednjo kitajsko nižino niso bili namenjeni samo pridobivanju dobrin, ampak tudi prisiliti njeno prebivalstvo k rednemu plačevanju davkov. Moč vladarja Šiungnuja je temeljila prav na njegovem nadzoru nad davki iz Hana, ki jih je uporabljal za nagrajevanje svojih privržencev. Od davkov ni bil odvisen le vladar, ampak cela država. 

Velika slabost Šiungnujev je bilo bočno dedovanje vladarskega položaja: če sin pokojnega vladarja ni bil dovolj star, da bi prevzel poveljstvo, je oblast prešla na brata pokojnega vladarja. V prvi generaciji je to delovalo, v naslednji generaciji pa je lahko vodilo v državljansko vojno. Ko se je to zgodilo leta 60 pr. n. št., se je šibkejša stran umaknila proti jugu in se podredila vladajočemu režimu v osrednji kitajski nižini ter nato uporabila vse vire svojega vladarja za vojno proti severu in ponovno vzpostavitev oblasti. Ko se je to zgodilo okoli leta 47 n. št., je ta strategija spodletela. Južni vladar ni mogel premagati severnega in Šiungnuji so ostali razdeljeni.{{sfn|Barfield|1989|p={{page needed|date=April 2022}}}}

==Etnolingvistični izvor Šiungnujev== 
===Povezava s Huni=== 
Šiungnujsko-hunsko hipotezo je prvi predlagal francoski zgodovinar iz 18. stoletja Joseph de Guignes, ki je opazil, da so starodavni kitajski učenjaki člane plemen, povezanih s Šiungnuji, omenjali z imeni, podobnimi imenu "Hun", čeprav pisana različno. Étienne de la Vaissière je ugotovil, da so bili v tako imenovanih "starodavnih sogdijskih pismih" tako Šiungnuji kot Huni imenovani ''γwn'' (''xwn'').<ref name="vaissiere2006"/> Teorijo, da so Šiungnuji predhodniki [[Huni|Hunov]], kot so bili pozneje znani v Evropi, danes sprejemajo številni učenjaki, vendar mnenje ni enotno. Identifikacija Šiungnujev s Huni bi lahko bila napačna ali pa je njihovo ime pretirano poenostavljeno. 

===Iranske teorije=== 
[[Slika:Noin-Ula carpet.jpg|thumb|upright=1.35|Vezena preproga iz šiungnujskega grobišča Noin-Ula; ta luksuzni predmet je bil uvožen iz [[Baktrija|Baktrije]] in naj bi predstavljal Juedže<ref>{{navedi knjigo |last1=Betts |first1=Alison |last2=Vicziany |first2=Marika |last3=Jia |first3=Peter Weiming |last4=Castro |first4=Angelo Andrea Di |title=The Cultures of Ancient Xinjiang, Western China: Crossroads of the Silk Roads |date=19 December 2019 |publisher=Archaeopress Publishing Ltd |isbn=978-1-78969-407-9 |page=104 |url=https://books.google.com/books?id=rxUSEAAAQBAJ&pg=PA104 |quote=}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Francfort |first1=Henri-Paul |author-link=  |title=Sur quelques vestiges et indices nouveaux de l'hellénisme dans les arts entre la Bactriane et le Gandhāra (130 av. J.-C.-100 apr. J.-C. environ) |language=fr |trans-title=On some vestiges and new indications of Hellenism in the arts between Bactria and Gandhāra (130 BC-100 AD approximately) |journal=Journal des Savants |date=1 January 2020 |pages=26–27, Fig.8 ''"Portrait royal diadémé Yuezhi"'' ("Diademed royal portrait of a Yuezhi") |url=https://www.academia.edu/45042820}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Polos'mak |first1=Natalia V. |last2=Francfort |first2=Henri-Paul |last3=Tsepova |first3=Olga |title=Nouvelles découvertes de tentures polychromes brodées du début de notre ère dans les "tumuli" n o 20 et n o 31 de Noin-Ula (République de Mongolie) |journal=Arts Asiatiques |date=2015 |volume=70 |pages=3–32 |doi=10.3406/arasi.2015.1881 |jstor=26358181 |issn=0004-3958 |quote=}}</ref><ref name="LN">{{cite journal |last1=Nehru |first1=Lolita |title=KHALCHAYAN |journal=Encyclopaedia Iranica Online |date=14 December 2020 |url=https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-iranica-online/*-COM_215?lang=en |publisher=Brill |quote="}}</ref>]] 

Večina znanstvenikov se strinja, da je bila elita Šiungnujev sprva morda [[Sogdija|sogdijskega]] izvora in se kasneje poturčila.<ref>{{navedi knjigo |last1=Neumann |first1=Iver B. |last2=Wigen |first2=Einar |title=The Steppe Tradition in International Relations: Russians, Turks and European State Building 4000 BCE–2017 CE |date=19 July 2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-42079-2 |page=103 |url=https://books.google.com/books?id=huRfDwAAQBAJ&pg=PA103 |language=en |via=Google Books|quote=}}</ref>  

V ''Zgodovini civilizacij osrednje Azije'', ki jo je UNESCO izdal leta 1994, njen urednik János Harmatta trdi, da so kraljeva plemena in kralji Šiungnujev imeli [[Iranski jeziki|iranska]] imena. Avtor omenja tudi to, da je vse šiungnujske besede, ki so jih zapisali Kitajci, mogoče razložiti s skitskim jezikom, in da je torej jasno, da je večina plemen Šiungnujev govorila vzhodnoiranski jezik.<ref name="Harmatta488"/>  

Po študiji Aleksandra Saveljeva in Choongwona Jeonga, objavljeni leta 2020 v reviji Evolutionary Human Sciences Cambridge University Press, je ''"pretežni del prebivalstva Šiungnuja verjetno govoril turško"''. Pomembne kulturne, tehnološke in politične elemente so tja morda prenesli vzhodnoiransko govoreči stepski nomadi. Te iransko govoreče skupine so se sčasoma asimilirale v prevladujoče turško govoreče večinsko prebivalstvo.<ref name="Savelyev & Jeong, 2020">{{cite journal |last1=Savelyev |first1=Alexander |last2=Jeong |first2=Choongwoon |date=7 May 2020 |title=Early nomads of the Eastern Steppe and their tentative connections in the West |journal=Evolutionary Human Sciences |volume=2 |issue=E20 |doi=10.1017/ehs.2020.18 |pmc=7612788 |pmid=35663512 |s2cid=218935871 |hdl=21.11116/0000-0007-772B-4}}</ref> 

===Jenisejske teorije=== 
[[Slika:Belt plaque in the shape of a kneeling horse, 3rd-1st century BCE, North China.jpg|thumb|Pasna sponka s podobo klečečega konja, izdelana v severni Kitajski za šiungnujske gospodarje, 3.-1. stoletje pr. n. št., pozlačeno srebro{{sfn|Bunker|2002|p=29}}<ref name="metmuseum.org">{{navedi splet |title=Metropolitan Museum of Art |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/44787 |website=www.metmuseum.org}}</ref>]] 

Lajos Ligeti je prvi predlagal, da so Šiungnuji govorili jenisejski jezik. V zgodnjih 60. letih 20. stoletja je bil predlog podprt z verodostojnimi dokazi. Jenisejska teorija predlaga, da so jenisejski jezik govorili vladajoči Džijeji na zahodu Šiungnuja, prevladujoči jezik Šiungnujev pa je bil verjetno turški ali jenisejski. Šiungnuji so bili vsekakor večetnična družba.<ref>{{navedi knjigo |last1=Jin Kim |first1=Hyun |title=The Huns |date=November 2015 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1317340904 |pages=6–17 |url=https://books.google.com/books?id=mcf4CgAAQBAJ |via=Google Books}}</ref> 

Nazivi ''tarkan'', ''tegin'' in ''kagan'', ki so jih kasneje uporabljali turški in mongolski narodi, so podedovani od Šiungnujev in so verjetno jenisejskega izvora. Iz proto-jenisejskega ''tɨŋVr'' naj bi izhajala tudi šiungnujska beseda za nebesa.<ref name="Vovin">{{Cite journal |journal=Academia |url=https://www.academia.edu/1804191|title=Did the Xiongnu speak a Yeniseian language? Part 2: Vocabulary|last1=Vovin|first1=Alexander}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Georg |first1=Stefan |title=A Descriptive Grammar of Ket (Yenisei-Ostyak): Part 1: Introduction, Phonology and Morphology |date=22 March 2007 |publisher=Global Oriental |isbn=978-90-04-21350-0 |page=16 |url=https://books.google.com/books?id=vfV5DwAAQBAJ&pg=PA16 |language=en |via=Google Books}}</ref> 

Za besedišče šiungnujskih napisov se včasih zdi, da ima jenisejsko sorodstvo. Jenisejskim so na primer podobne šiungnujske besede ''kʷala'' (sin), ''ket kalek'' (mlajši sin), ''sakdak'' (škorenj) in ''dar'' (sever).<ref name="Vovin"/><ref>{{Cite journal |last=Vovin |first=Alexander |title=ONCE AGAIN ON THE ETYMOLOGY OF THE TITLE ''qaγan'' |journal=Studia Etymologica Cracoviensia |volume=12 |place=Kraków |date=2007 |url=https://core.ac.uk/reader/229243025 |access-date=2022-04-06}}</ref> 

Alexander Vovin meni, da so nekatera šiungnujska imena konj turške besede z jenisejskimi predponami.<ref>{{Cite thesis |last=Xumeng |first=Sun |date=2020-09-14 |title=Identifying the Huns and the Xiongnu (or Not): Multi-Faceted Implications and Difficulties |website=PRISM: University of Calgary's Digital Repository |url=https://prism.ucalgary.ca/bitstream/handle/1880/112546/ucalgary_2020_sun_xumeng.pdf?sequence=3}}</ref> 

Analiza Savaljeva in Jeonga je pokazala, da je jenisejska teorija dvomljiva.<ref name="Savelyev & Jeong, 2020"/>

===Turške teorije=== 
Po študiji Aleksandra Saveljeva in Choongwona Jeonga, objavljeni leta 2020 v reviji ''Evolutionary Human Sciences Cambridge University Press'', je ''"pretežni del prebivalstva Šiungnuja verjetno govoril turško"'', verjetno neko zgodnjo obliko [[Turščina|turščine]].<ref>Craig Benjamin (2007, 49). V Hyun Jin Kim. [https://books.google.com/books?id=fX8YAAAAQBAJ The Huns, Rome and the Birth of Europe]. Cambridge University Press. 2013. str. 176.</ref>  

Kitajski viri Šiungnuje povezujejo z več turškimi ljudstvi: 
* Po ''[[Knjiga Džova|Knjigi Džova]]'', ''[[Zgodovina severnih dinastij|Zgodovini severnih dinastij]]'', ''[[Tongdian]]u'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' so bili [[Gokturki]] in njihov vladajoči klan [[Ašina]] sestavni del konfederacije Šiungnu.<ref name="Zhou50">Linghu Defen in drugi. ''Zhoushu'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%91%A8%E6%9B%B8/%E5%8D%B750 vol. 50]</ref><ref>''Beishi'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%8C%97%E5%8F%B2/%E5%8D%B7099#%E7%AA%81%E5%8E%A5 "vol. 99 - section Tujue"]</ref><ref>Golden, Peter B. (avgust 2018). [https://www.researchgate.net/publication/326609440_The_Ethnogonic_Tales_of_the_Turks "The Ethnogonic Tales of the Türks"]. ''The Medieval History Journal'', 21 (2): p. 298 of 291-327, fn. 36.</ref><ref name = "tongdian197">Ud You. ''Tongdian'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7197 vol. 197] quote: "突厥之先，平涼今平涼郡雜胡也，蓋匈奴之別種，姓阿史那氏。"</ref><ref>''Xin Tangshu'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7215%E4%B8%8A vol. 215A]. "突厥阿史那氏, 蓋古匈.</ref>''
** Gokturki iz klana Ašina so trdili, da so  "mešani barbari"'', ki so pribežali iz Pinglianga (danes provinca [[Gansu]] na Kitajskem)<ref>Wei Zheng in drugi. ''Suishu'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E7%AA%81%E5%8E%A5 vol. 84] </ref><ref name= "tongdian197"/> ali nejasne države Suo severno od Šiungnuja.<ref>''Zhoushu'', "vol. 50" "或云突厥之先出於索國，在匈奴之北。"</ref><ref>''Beishi'' "vol. 99 - section Tujue" quote: "又曰突厥之先，出於索國，在匈奴之北。"</ref> 
* [[Ujguri|Ujgurski]] kagani so trdili, da izvirajo iz Šiungnujev. Po kitajskih virih je bil Vešu, ustanovitelj Ujgurskega kaganata, potomec vladarja Šiungnuja.{{sfn|Golden|1992|p=155}}<ref>Wei Shou in drugi. Book of Wei [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7103#%E9%AB%98%E8%BB%8A vol. 103. - section Gaoche]</ref><ref>''Xin Tangshu'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A vol 217A - Huihu].</ref> 
* ''[[Knjiga Veja]]'' pravi, da so Juebani potomci ostankov severnih plemen Šiungnujev in da so njihov jezik in običaji podobni gaočejskim. <ref>''Weishu'', "vol. 102 [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7102#%E7%83%8F%E5%AD%AB-%E7%96%8F%E5%8B%92-%E6%82%85%E8%88%AC Wusun, Shule, & Yueban]"</ref> 
* ''[[Knjiga Džina]]'' navaja devetnajst plemen južnih Šiungnujev, ki so prestopila mejo Zgodnjega Jana in imela turška imena.<ref>''Jinshu'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%99%89%E6%9B%B8/%E5%8D%B7097#%E5%8C%88%E5%A5%B4 vol. 97 Four Barbarians - Xiongnu]"</ref><ref>''Yuanhe Maps and Records of Prefectures and Counties'' vol. 4 quote: "北人呼駮馬為賀蘭"</ref><ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7200#%E9%A7%AE%E9%A6%AC Vol. 200]. "突厥謂駮馬為曷剌，亦名曷剌國。"</ref> 

Ob tem je treba reči, da kitajski viri pripisujejo šiungnujsko poreklo tudi paramongolsko govorečim Kumo Šijem in [[Kitani|Kitanom]].<ref name= "Lee2016p105">Lee, Joo-Yup (2016). "The Historical Meaning of the Term Turk and the Nature of the Turkic Identity of the Chinggisid and Timurid Elites in Post-Mongol Central Asia". ''Central Asiatic Journal''. '''59''' (1–2): 105.</ref>

===Mongolske teorije===
[[Slika:Belt Buckle LACMA M.76.97.583.jpg|thumb|upright=1.35|Šiungnujska pasna sponka, 2.-1. stoletje pr. n. št.<ref>{{navedi splet |title=Belt Buckle LACMA Collections |url=https://collections.lacma.org/node/226318 |website=collections.lacma.org}}</ref>{{sfn|Bunker|2002|p=30,110, item 81}}<ref>Prior, Daniel (2016). "FASTENING THE BUCKLE: A STRAND OF XIONGNU-ERA NARRATIVE IN A RECENT KIRGHIZ EPIC POEM" (PDF). The Silk Road. 14: 191.</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=So |first1=Jenny F. |last2=Bunker |first2=Emma C. |title=Traders and raiders on China's northern frontier: 19 November 1995 - 2 September 1996, Arthur M. Sackler Gallery |date=1995 |publisher=Arthur M. Sackler Gallery, Smithsonian Inst. [u.a.] |location=Seattle |isbn=978-0295974736 |pages=90-91, item 2 |url=https://ia601307.us.archive.org/28/items/tradersraiderson00soje/tradersraiderson00soje.pdf}}</ref>]]

Mongolski in drugi znanstveniki so domnevali, da so Šiungnuji govorili jezik, soroden mongolskim jezikom,<ref>Ts. Baasansuren "The scholar who showed the true Mongolia to the world", Summer 2010 vol.6 (14) ''Mongolica'', str. 40</ref><ref>{{navedi knjigo|first1=Denis|last1=Sinor|title=Aspects of Altaic Civilization III |year=1990 |page={{page needed|date=May 2021}} }}</ref> mongolski arheologi pa, da so bili ljudje iz [[Kultura ploščastih grobov|kulture ploščastih grobov]] predniki Šiungnujev. Nekateri znanstveniki so predlagali, da so bili Šiungnuji morda predniki [[Mongoli|Mongolov]].<ref name="Tumen"/> Nikita Bičurin je menil, da sta Šiungnu in Šjanbej podskupini (ali dinastiji) iste etnične pripadnosti.<ref name="info">N.Bichurin "Collection of information on the peoples who inhabited Central Asia in ancient times", 1950, p. 227.</ref> 

Po ''[[Knjiga Songa|Knjigi Songa]]'' so imeli [[Rouranski kaganat|Rourani]], ki jih  ''[[Knjiga Veja]]'' šteje za potomce protomongolskega<ref>Pulleyblank, Edwin G. (2000). [https://web.archive.org/web/20171118181857/http://www.dartmouth.edu/~earlychina/docs/2008/ec25_pulleyblank.pdf "Ji 姬 and Jiang 姜: The Role of Exogamic Clans in the Organization of the Zhou Polity"], ''Early China''. str. 20.</ref> ljudstva [[Donghu]],<ref>Wei Shou. ''Book of Wei''. vol. 91 "蠕蠕，東胡之苗裔也，姓郁久閭氏" tr. "Rúrú, offsprings of Dōnghú, surnamed Yùjiŭlǘ"</ref> tudi alternativni imeni:  Dàtán (Tatar) in/ali Tántán (Tartar). Po ''[[Knjiga Lianga|Knjigi Lianga]]'' so bili ločena veja Šiungnujev.<ref>''Liangshu'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%A2%81%E6%9B%B8/%E5%8D%B754#%E8%8A%AE%E8%8A%AE%E5%9C%8B Vol. 54] txt: "芮芮國，蓋匈奴別種。" tr: "Ruìruì state, possibly a Xiongnu's separate branch"</ref><ref>Golden, Peter B. "Some Notes on the Avars and Rouran", in ''The Steppe Lands and the World beyond Them''. Ed. Curta, Maleon. Iași (2013). str. 54-55.</ref> ''[[Stara knjiga Tanga]]'' omenja dvajset plemen Šivejev,<ref>Liu Xu et al. ''Old Book of Tang'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B#%E5%AE%A4%E9%9F%8B "vol. 199 section: Shiwei"]</ref> ki jih drugi kitajski viri (''[[Knjiga Suja]]'', ''[[Nova knjiga Tanga]]'') povezujejo s Kitani,<ref name="Elina-Qian 2005 p. 173-178">Xu Elina-Qian (2005). ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''. University of Helsinki. p. 173-178.</ref> ki so izhajali iz Šjanbejev<ref>Xu Elina-Qian (2005). ''[https://helda.helsinki.fi/handle/10138/19205 Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan]''. University of Helsinki. p. 99.</ref> in bili preko njih povezani s Šiongnuji. <ref>Xue Juzheng et al. ''Old History of the Five Dynasties'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E4%BA%94%E4%BB%A3%E5%8F%B2/%E5%8D%B7137 vol. 137]</ref> Na splošno velja, da so bili Šjanbeji, Kitani in Šiveji pretežno mongolsko- in paramongolsko govoreči.<ref name="Elina-Qian 2005 p. 173-178"/><ref>Schönig, Claus. (27 January 2006) "Turko-Mongolic relations" in Janhunen (ed.) ''The Mongolic Languages''. Routledge. p. 393.</ref><ref>Shimunek, Andrew. [https://www.academia.edu/37176756 "Early Serbi-Mongolic-Tungusic lexical contact: Jurchen numerals from the 室韦 Shirwi (Shih-wei) in North China"]. Philology of the Grasslands: Essays in Mongolic, Turkic, and Tungusic Studies, Edited by Ákos Bertalan Apatóczky et al. (Leiden: Brill). Retrieved 22 September 2019.</ref> Kitajski kronisti so izvor Šiungnujev redno pripisovali različnim nomadskim skupinam, na primer paramongolsko govorečim Kumo Šijem ter turško govorečim Gokturkom in Tielejem.<ref name = "Lee2016p105"/> 

[[Džingiskan]] v svojem pismu daoistu Čju Čudžiju omenja čas [[Modu |Modu čanjuja]]   kot ''"oddaljen čas našega čanjuja"''.<ref name="Howorth">{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/p1historyofmongo02howouoft|title=History of the Mongols from the 9th to the 19th century|first=Henry H. (Henry Hoyle)|last=Howorth|publisher=London : Longmans, Green|via=Internet Archive}}</ref> Šiungnujska simbola sonca in lune sta podobna mongolskemu simbolu sojombo.<ref>{{navedi splet |url=http://depts.washington.edu/silkroad/archaeology/mongolia/xiongnu/xiongnuarchhist/sunandmoon_th.jpg |title=Sun and Moon |website=depts.washington.edu |format=JPG}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://depts.washington.edu/silkroad/archaeology/mongolia/xiongnu/xiongnuarchhist/xiongnuarchhist.html|title=Xiongnu Archaeology |website=depts.washington.edu}}</ref><ref>[https://www.academia.edu/2086480/Elite_Xiongnu_Burials_at_the_Periphery_Tomb_Complexes_at_Takhiltyn_Khotgor_Mongolian_Altai_Miller_et_al._2009_ Elite Xiongnu Burials at the Periphery] (Miller et al. 2009)</ref>

===Večnarodna teorija=== 
[[Slika:Genetic history of Xiongnu.png|thumb|300px|Širjenje pašništva v Mongolijo okoli leta 1000 pr. n. št. (zgodnja železna doba) in shematski prikaz nastanka Šiungnujskega imperija v 3. stoletju pr. n. št.<ref>Hyun Jin Kim, The Huns, Rome and the Birth of Europe. {{ISBN|978-1-107-00906-6}}. Cambridge University Press. 2013. page 31.</ref>]] 

Od začetka 19. stoletja so številni zahodni učenjaki predlagali povezave med različnimi jezikovnimi družinami ali poddružinami in jezikom ali jeziki Šiungnujev. Albert Terrien de Lacouperie je za Šiungnuje menil, da jih tvori več ljudstev.{{sfn|Geng|2005}} S tem se strinja veliko znanstvenikov, čeprav sta tako etnična sestava kot jezik še vedno nedorečena.{{sfn|Di Cosmo|2004|p=165}} 

Kitajski viri s Šiungnuji povezujejo Tieleje in [[Ašina|klan Ašina]], drugih turških ljudstev pa ne. Po ''[[Knjiga Džova|Knjigi Džova]]'' in ''[[Zgodovina severnih dinastij|Zgodovini severnih dinastij]]'' je bil klan Ašina sestavni del konfederacije Šiungnu,<ref name="Zhou502">Linghu Defen et al. ''Book of Zhou'', [[:zh:s:周書/卷50|Vol. 50.]] {{in lang|zh}}</ref><ref name="Northern992">Li Yanshou ({{lang|zh-hans|李延寿}}), ''History of the Northern Dynasties'', [[:zh:s:北史/卷099|Vol. 99.]] {{in lang|zh}}</ref> vendar je ta povezava sporna.{{sfn|Christian|1998|p=249}} Po ''[[Knjiga Suja|Knjigi Suja]]'' in ''[[Tongdžijan]]u'' so bili Šiungnuji "mešani nomadi" (''zá hú'') iz Pinglianga.<ref name="Sui84">Wei Zheng et al., ''Book of Sui'', [[:zh:s:隋書/卷84|Vol. 84.]] {{in lang|zh}}</ref><ref name="Tong197">{{navedi knjigo |last1=Du |first1=You |author-link=|script-title=zh:《通典》 |trans-title=Tongdian |location=Beijing |publisher=Zhonghua Book Company |volume=197 |script-chapter=zh:辺防13 北狄4 突厥上 |year=1988 |isbn=978-7-101-00258-4 |page=5401 |language=zh-hans}}</ref> Klan Ašina in Tieleji sta bili morda ločeni etnični skupini, ki sta se mešali s Šiungnuji.<ref name="ethnic">{{navedi splet|url=http://rudocs.exdat.com/docs/index-128726.html|title=Об эт нической принадлежности Хунну|website=rudocs.exdat.com|access-date=2014-06-21 |archive-date=2018-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180914203456/http://rudocs.exdat.com/docs/index-128726.html|url-status=dead}}</ref> Kitajski viri so s Šiungnuji povezovali številna nomadska ljudstva na njihovih severnih mejah, tako kot so na primer grško-rimski zgodovinopisci [[Avari|Avare]] in [[Huni|Hune]] imenovali [[Skiti]]. 

Nekateri [[Ujguri]] so trdili, da izvirajo iz Šiungnujev. Po kitajskih virih je bil Vejšu, ustanovitelj [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]], potomec vladarja Šiungnujev.{{sfn|Golden|1992|p=155}} Mnogo sodobnih znanstvenikov meni, da sodobni Ujgori niso potomci tistih iz Ujgurskega kaganata, ker se sodobni ujgurski jezik in stari ujgurski jezik precej razlikujeta.<ref name="Tursun">{{cite journal |url=http://www.isn.ethz.ch/isn/Digital-Library/Publications/Detail/?ots591=0c54e3b3-1e9c-be1e-2c24-a6a8c7060233&lng=en&id=105630 |title= The Formation of Modern Uyghur Historiography and Competing Perspectives toward Uyghur History |author= Nabijan Tursun |journal=The China and Eurasia Forum Quarterly |date= 5 July 2023 |volume= 6 |issue= 3 |pages=87–100 }}</ref> Znanstvniki menijo, da so potomci več ljudstev, med katerimi so bili tudi starodavni Ujguri.<ref name="xinjiang">{{navedi knjigo |author1=James A. Millward |author2=Peter C. Perdue |name-list-style=amp |year=2004 |chapter=Chapter 2: Political and Cultural History of the Xinjiang Region through the Late Nineteenth Century |title= Xinjiang: China's Muslim Borderland |editor = S. Frederick Starr |publisher= M. E. Sharpe |pages= 40–41 |isbn= 978-0-7656-1318-9 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=GXj4a3gss8wC&pg=PA40 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Susan J. Henders|url=https://books.google.com/books?id=fgHlxD4k0z4C&pg=PA135|title=Democratization and Identity: Regimes and Ethnicity in East and Southeast Asia|editor=Susan J. Henders|year=2006|publisher=Lexington Books |page=135|isbn=978-0-7391-0767-6|access-date=2011-09-09}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The ETIM: China's Islamic Militants and the Global Terrorist Threat|first1=J. Todd|last1=Reed|first2=Diana |last2=Raschke|year=2010 |publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-313-36540-9|page=7 |url=https://books.google.com/books?id=5I2b_hrJO8sC&pg=PA7}}</ref> 

Po mnenju več zgodovinarjev je možno, da so bila med Šiungnuji tudi plemena korejskega izvora. Nekateri korejski raziskovalci poudarjajo, da so grobovi v Sili in vzhodnem Šiungnuju podobni.<ref>{{navedi knjigo|author=Cho Gab-je|date=5 March 2004 |language=ko-kr |script-title=ko:騎馬흉노국가 新羅 연구 趙甲濟(月刊朝鮮 편집장)의 심층취재 내 몸속을 흐르는 흉노의 피|publisher=Monthly Chosun|url=http://monthly.chosun.com/client/news/viw.asp?nNewsNumb=200403100027&ctcd=&cpage=1|access-date=2016-09-25|author-link= }}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=김운회|date=2005-08-30 |language=ko-kr |script-title=ko:김운회의 '대쥬신을 찾아서' <23> 금관의 나라, 신라"|publisher=프레시안|url=http://www.pressian.com/article/article.asp?article_num=40050830181724&Section=04|access-date=2016-09-25}}</ref><ref>{{navedi knjigo|date=2009-02-27|language=ko-kr|script-title=ko:경주 사천왕사(寺) 사천왕상(四天王像) 왜 4개가 아니라 3개일까|publisher=조선일보 |url=http://news.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/26/2009022601873.html|access-date=2016-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141230090440/http://news.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/26/2009022601873.html|archive-date=2014-12-30}}</ref><ref>김창호, 〈문무왕릉비에 보이는 신라인의 조상인식 – 태조성한의 첨보 -〉, 《한국사연구》, 한국사연구회, 1986년</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.nl.go.kr/nl/search/SearchDetail.nl?category_code=ct&service=KOLIS&vdkvgwkey=14167918&colltype=YON_ART&place_code_info=132&place_name_info=%EC%97%B0%EC%86%8D%EA%B0%84%ED%96%89%EB%AC%BC%EC%8B%A4(3%EC%B8%B5)&manage_code=MA&shape_code=B&refLoc=portal&category=storage&srchFlag=Y&h_kwd=%E6%96%B0%E7%BE%85%E5%BB%BA%E5%9C%8B%E8%A8%AD%E8%A9%B1%EC%9D%98+%E7%A1%8F%E7%A9%B6%7C4%E8%BC%AF(1972%EB%85%84+5%EC%9B%94),+p.+1-52 |script-title=ko:자료검색>상세_기사 {{!}} 국립중앙도서관 |title= |language=ko |trans-title= |website=www.nl.go.kr|access-date=2019-04-15|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20181002190914/http://www.nl.go.kr/nl/search/SearchDetail.nl?category_code=ct&service=KOLIS&vdkvgwkey=14167918&colltype=YON_ART&place_code_info=132&place_name_info=%EC%97%B0%EC%86%8D%EA%B0%84%ED%96%89%EB%AC%BC%EC%8B%A4%283%EC%B8%B5%29&manage_code=MA&shape_code=B&refLoc=portal&category=storage&srchFlag=Y&h_kwd=%E6%96%B0%E7%BE%85%E5%BB%BA%E5%9C%8B%E8%A8%AD%E8%A9%B1%EC%9D%98+%E7%A1%8F%E7%A9%B6%7C4%E8%BC%AF%281972%EB%85%84+5%EC%9B%94%29%2C+p.+1-52 |archive-date=2018-10-02}}</ref>

===Teorija jezikovnega izolata=== 
Turkolog Gerhard Doerfer je zanikal kakršno koli povezavo med jezikom Šiungnujev in katerim koli drugim znanim jezikom in celo kakršno koli povezavo s turščino ali mongolščino.{{sfn|Di Cosmo|2004|p=164}} 

==Geografsko poreklo== 
Prvotna geografska lokacija Šiungnujev je sporna. Od 60. let 20. stoletja se geografski izvor Šiungnujev poskuša izslediti z analizo grobišč iz starejše železne dobe, vendar nobena regija nima pogrebnih običajev, ki bi se jasno ujemali s šiungnujskimi.<ref>{{cite journal |last=Honeychurch |first=William |title=Thinking Political Communities: The State and Social Stratification among Ancient Nomads of Mongolia |journal=The Anthropological Study of Class and Consciousness |page=47}}</ref>

===Arheologija===
[[Slika:Xiongnu Leather Robe, Han period, Henan Provincial Museum, Zhengzhou.jpg|thumb|250px|Šiungnujsko usnjeno oblačilo iz obdobja Hana, Muzej province Henan, [[Džengdžov]]]] 

V 20. letih 20. stoletja je Pjotr Kozlov nadziral izkopavanje kraljevih grobnic na grobišču Noin-Ula v severni Mongoliji, datiranih približno v 1. stoletje n. št. Druga najdišča Šiungnujev so bila odkrita v Notranji Mongoliji, na primer [[ordoška kultura]]. Sinolog Otto Maenchen-Helfen je ugotovil, da imajo obrazi Šiungnujev iz Transbajkala in Ordosa običajno zahodnoevrazijske značilnosti.{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|pp=[https://archive.org/details/bub_gb_CrUdgzSICxcC/page/n397 370]–371}}  

Portreti, odkriti med izkopavanji na grobišču Noin-Ula, in drugi dokazi kažejo na vzajemen vpliv šiungnujske in kitajske umetnosti. Na nekaj portretih iz kurganon Noin-Ula so upodobljeni Šiungnuji z dolgimi lasmi, spetimi s širokimi trakovi, značilnimi za klan [[Ašina]].<ref>Camilla Trever. "Excavations in Northern Mongolia (1924–1925)". Leningrad: J. Fedorov Printing House, 1932 [http://depts.washington.edu/silkroad/museums/shm/trever.pdf]</ref> Dobro ohranjena telesa v grobnicah Šiungnujev in njihovih predhodnikov v Mongoliji in južni Sibiriji imajo tako vzhodnoazijske kot zahodnoevrazijske značilnosti.<ref>The Great Empires of the Ancient World – Thomas Harrison – 2009 – page 288</ref> 

Analiza lobanjskih ostankov z nekaterih lokacij, pripisanih Šiungnujem, je pokazala, da so imeli dolihocefalne lobanje z vzhodnoazijskimi kraniometričnimi značilnostmi, kar jih ločuje od sosednjih populacij v današnji Mongoliji.<ref>Fu ren da xue (Beijing, China), S.V.D. Research Institute, Society of the Divine Word – 2003 [https://www.google.com/search?&tbm=bks&q=Analysis+of+skeletal+remains+from+sites+attributed+to+the+Xiongnu+provides+an+identification+of+dolichocephalic+Mongoloid%2C+ethnically+distinct+from+neighboring+populations+in+present-day+Mongolia]</ref> Ruske in kitajske antropološke in kraniofacialne študije kažejo, da so bili Šiungnuji fizično zelo heterogeni, s šestimi različnimi skupinami prebivalstva, ki kažejo različne fizične lastnosti zahodne Evrazije in vzhodne Azije.<ref name="Tumen"/> 

[[Slika:Noin-Ula carpet, animal styleNoin-Ula carpet, animal style.jpg|thumb|250px|Preproga z živalskimi motivi, najdena na pokopališču Noin-Ula, 1. stoletje n. št.<ref>{{navedi splet |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/11.+Textiles%2C+Tapestry/430781}}</ref>]] 

Trenutno obstajajo štiri v celoti izkopana in dobro dokumentirana grobišča: Ivolga,<ref>A. V. Davydova, Ivolginskii arkheologicheskii kompleks II. Ivolginskii mogil'nik. Arkheologicheskie pamiatniki Siunnu 2 (Sankt-Peterburg 1996). А. В. Давыдова, Иволгинский археологи-ческий комплекс II. Иволгинский могильник. Археологические памятники Сюнну 2 (Санкт-Петербург 1996).</ref> Direstuj,<ref>S. S. Miniaev, Dyrestuiskii mogil'nik. Arkheologicheskie pamiatniki Siunnu 3 (Sankt-Peterburg 1998). С. С. Миняев, Дырестуйский могильник. Археологические памятники Сюнну 3 (Санкт-Петербург 1998).</ref> Burhan Tolgoj<ref>Ts. Törbat, Keramika khunnskogo mogil'nika Burkhan-Tolgoi. Erdem shinzhilgeenii bichig. Arkheologi, antropologi, ugsaatan sudlal 19,2003, 82–100. Ц. Тѳрбат, Керамика хуннского могильника Бурхан-Толгой. Эрдэм шинжилгээний бичиг. Археологи, антропологи, угсаатан судлал 19, 2003, 82–100.</ref><ref>Ts. Törbat, Tamiryn Ulaan khoshuuny bulsh ba Khünnügiin ugsaatny büreldekhüünii asuudald. Tükhiin setgüül 4, 2003, 6–17. Ц. Төрбат, Тамирын Улаан хошууны булш ба Хүннүгийн угсаатны бүрэлдэхүүний асуудалд. Түүхийн сэтгүүл 4, 2003, 6–17.</ref> in Daodunzi.<ref>{{cite journal |author1=Ningxia Cultural Relics and Archaeology Research Institute (寧夏文物考古研究所) |author2=Chinese Academy of Social Sciences Archaeology Institute Ningxia Archaeology Group |author3=Tongxin County Cultural Relics Administration (同心縣文物管理所) |script-title=zh:寧夏同心倒墩子匈奴墓地 |title= |language=zh |trans-title= |journal={{lang|zh-hant|考古學報}} [Archaeology Journal] |year=1988 |issue=3 |pages=333–356}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Miller |first=Bryan |title=Xiongnu Archaeology |year=2011 |publisher=Vor- und Fruhgeschichtliche Archaeologie Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universitat Bonn |location=Bonn |isbn=978-3-936490-14-5 |url=http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc |editor-first=Jan |editor-last=Bemmann |access-date=2012-12-13 |archive-date=2013-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130729150654/http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc |url-status=dead}}</ref> Razen njih je bilo v Transbajkalju in Mongoliji evidentiranih še več tisoč drugih grobnic. 

Na grobiščih prevladujeta dve vrsti pokopov: monumentalne grobnice s terasami, pogosto obdane z manjšimi satelitskimi pokopi, in krožni ali obročasti pokopi.<ref>{{navedi knjigo|last=Miller|first=Bryan|title=Xiongnu Archaeology|year=2011|publisher=Vor- und Fruhgeschichtliche Archaologie Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universitat Bonn|location=Bonn|isbn=978-3-936490-14-5|url=http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc|editor=Jan Bemmann|page=23|access-date=2012-12-13|archive-date=2013-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729150654/http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc|url-status=dead}}</ref> Nekateri strokovnjaki menijo, da je gre za elitne in običajne grobove. Drugi strokovnjaki menijo, da je takšna delitev preveč poenostavljena in kaže na ne dovolj dobro poznavanje pogrebnih običajev.<ref>{{navedi knjigo |last=Miller |first=Bryan |title=Xiongnu Archaeology |year=2011 |publisher=Vor- und Fruhgeschichtliche Archaologie Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universitat Bonn |location=Bonn |isbn=978-3-936490-14-5 |url=http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc |editor-first=Jan |editor-last=Bemmann |page=24 |access-date=2012-12-13 |archive-date=2013-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729150654/http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc |url-status=dead}}</ref>

==Kultura== 
===Umetnost=== 
[[Slika:Plaque with 3 Ibexes, 2nd-1st century BCE, Xiongnu.jpg|thumb|right|upright=1.35|Šiungnujska pasna zaponka s tremi kozorogi, 2.-1. stoletje pr. n. št.<ref>{{navedi splet |title=Metropolitan Museum of Art |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/49444 |website=www.metmuseum.org}}</ref>{{sfn|Bunker|2002|p=136}}{{sfn|Bunker|2002|p=30}}]] 
[[Slika:Belt buckle with animal combat scene, 2nd-1st century BCE, North China.jpg|thumb|right|upright=1.35|Pasna zaponka s prizorom živalskega boja, 2.–1. stoletje pr. n. št., izdelana na severu Kitajske za Šiungnuje{{sfn|Bunker|2002|p=29, 101 item 68}}<ref name="metmuseum.org"/>]] 
[[Slika:Belt Buckle with Zoomorphic Design, North China, 3rd-2nd century BCE.jpg|thumb|right|upright=1.35|Pasna zaponka z nomadskim zoomorfnim dizajnom, izdelana na Kitajskem za Šiungnuje{{sfn|Bunker|2002|p=100, item 67}}{{sfn|Bunker|2002|p=29}}]]

Kultura Šiungnujev je zelo raznolika, odvisna od kraja in časa, a kljub temu tvori celoto, ki se povsem razlikuje od kulture Hanov in nekitajskih ljudstev na severu.{{sfn|Psarras|2003|p={{page needed|date=April 2022}}}} V nekaterih primerih ikonografije ni mogoče uporabiti kot glavni kulturni identifikator, ker se ne razlikuje od ikonografije drugih stepskih ljudstev. Za vse je značilen na primer motiv tigra, ki nosi svoj mrtev plen.{{sfn|Psarras|2003|p={{page needed|date=april 2022}}}} 

Umetnost šiungnujev je težko razločiti od umetnosti [[Saki|Sakov]] in [[Skiti|Skitov]], vendar so od njih pogosto razlikuje v ikonografiji. Zdi se, da umetnost Sakov ni vključevala prizorov plenjenja in bojevanja istovrstnih živali, vključevala pa je elemente, ki za šiungnujsko ikonografijo niso bili običajni. Mednje so spadali na primer krilati rogati konji.{{sfn|Psarras|2003|p={{page needed|date=April 2022}}}} Kulturi sta upodabljali različne ptičje glave. Ptice Šiungnujev imajo običajno srednje velike oči in kljune, včasih tudi ušesa, medtem ko imajo ptice Sakov izrazite oči in kljun in nimajo ušes.{{sfn|Psarras|2003|pp=102–103}} Sophia-Karin Psarras meni, da so šiungnujske podobe živalskega plenjenja, posebej tigra in mrtvega plena, duhovne, in predstavljajo smrt in ponovno rojstvo, borbe med istovrstnimi živalmi pa simbolizirajo borbo za pridobivanje ali ohranjanje oblasti.{{sfn|Psarras|2003|pp=102–103}}  

===Skalna umetnost in pisava===
<!-- [[Slika:Fig6Ishjamts p166R1.gif|thumb|200px|left|Šiungujsko-šjambejska abeceda iz 2. stoletja n. št., Mongolija in Notranja Mongolija{{sfn|Ishjamts|1996|p=166, Fig 5}}]] --> 

Skalna umetnost na gorah Jin in Helan je datirana v obdobje od 9. tisočletja pr. n. št. do  19. stoletja n. št. in vsebuje predvsem [[petroglif]]e in zelo slik.{{sfn|Demattè|2006}} 

Kitajski viri kažejo, da Šiungnuji niso imeli ideografske oblike pisave kot Kitajci. Isti viri pripovedujejo, da so Šiungnuji sporočila vrezali na kos lesa (''ke-mu''). Omenja se tudi pisava ''hu''. Na grobišču Noin-Ula in drugih šiungnujskih grobiščih v Mongoliji in severno od Bajkalskega jezera je bilo med predmeti, odkritimi med izkopavanji med letoma 1924 in 1925, več kot 20 vrezanih znakov. Večina njih je identična ali zelo podobna črkam staroturške abecede zgodnjega srednjega veka, najdene v evrazijskih stepah. Iz tega nekateri strokovnjaki sklepajo, da so Šiungnuji uporabljali pisavo, podobno starodavnim evrazijskim runam, in da je bila ta pisava osnova za poznejše turške pisave.{{sfn|Ishjamts|1996|p=166, Fig 6}} 

===Vera in prehrana=== 
Po ''[[Knjiga Hana|Knjigi Hana]]'' so Šiungnuji nebesa imenovali ''čengli'' (撐犁),<ref>Book of Han, Vol. 94-I, 匈奴謂天為「撐犁」，謂子為「孤塗」，單于者，廣大之貌也.</ref> kar je kitajska transkripcija [[Tengri]]ja. 

Šiungnuji so bili nomadsko ljudstvo. Pasli so črede in trgovali s konji s Kitajsko, iz česar je mogoče sklepati, da je bila njihova prehrana sestavljena predvsem iz ovčetine, konjskega mesa in ulovljenih divjih gosi.

==Sklici==          
{{reflist|20em}}

==Viri==  
===Primarni viri===
{{refbegin|2}} 
* Ban Gu et al. ''[[Knjiga Hana]]'', zlasti Zvezek 94, 2. del.
* Fan Je et al. ''[[Knjiga Kasnejšega Hana]]'', zlasti Zvezek 89. 
* Sima Čjan et al. ''[[Zapisi velikega zgodovinarja]]'', zlasti Zvezek 110.
{{refend}} 

===Drugi viri===
{{refbegin|2}}
* {{navedi knjigo |last=Adas |first=Michael |year=2001 |title=Agricultural and Pastoral Societies in Ancient and Classical History |publisher=American Historical Association/Temple University Press}}
* {{navedi knjigo |last=Bailey |first=Harold W. |author-link= |year=1985 |title=''Indo-Scythian Studies: being Khotanese Texts'', VII |url=https://archive.org/details/EtymologyOfXiongnuNamesByTheLateH.w.Bailey |publisher=Cambridge University Press |jstor=312539 |access-date=30 May 2015 }}
* {{navedi knjigo|last=Barfield|first=Thomas J.|year=1989|title=The Perilous Frontier: Nomadic Empires and China, 221 BC to AD 1757|url=https://archive.org/details/perilousfrontier0000barf|publisher=Basil Blackwell}}
* {{navedi knjigo |last=Beckwith |first=Christopher I. |author-link= |date=16 March 2009 |title=Empires of the Silk Road: A History of Central Eurasia from the Bronze Age to the Present |url=https://books.google.com/books?id=5jG1eHe3y4EC |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-13589-2 |access-date=30 May 2015 }}
* {{navedi knjigo |last=Bentley |first=Jerry |year=1993 |title=Old World Encounters: Cross-Cultural Contacts and Exchanges in Pre-Modern Times |url=https://archive.org/details/oldworldencounte00jerr |place=New York |publisher=Oxford University Press}}
* {{navedi knjigo |last=Bunker |first=Emma C. |title=Nomadic Art of the Eastern Eurasian Steppes: The Eugene V. Thaw and Other Notable New York Collections |location=New York |publisher=Metropolitan Museum of Art |url=https://archive.org/details/NomadicArtoftheEasternEurasianSteppesTheEugeneVThawandOtherNotableNewYorkCollection/page/n43/mode/2up |year=2002 |isbn=9780300096880 |oclc=819761397 |via=Internet Archive }} ({{navedi splet |title=Via Metropolitan Museum of Art Libraries |url=http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/96120/rec/302 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203033950/http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/96120/rec/302 |archive-date=2013-12-03 |url-status=dead |access-date=2021-12-27 }})
* {{navedi knjigo |last=Christian |first=David |title=A history of Russia, Central Asia and Mongolia, Vol. 1: Inner Eurasia from prehistory to the Mongol Empire |publisher=Blackwell |year=1998}}
* {{cite journal |last1=Damgaard |first1=P. B. |last2=Marchi |first2=N. |s2cid=13670282 |display-authors=1 |date=May 9, 2018 |title=137 ancient human genomes from across the Eurasian steppes |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |access-date=April 11, 2020 |journal=Nature |publisher=Nature Research |volume=557 |issue=7705 |pages=369–373 |bibcode=2018Natur.557..369D |doi=10.1038/s41586-018-0094-2 |pmid=29743675 |hdl=1887/3202709 |ref={{harvid|Damgaard et al.|2018}} |hdl-access=free }}
* {{navedi knjigo |last=Demattè |first=Paola |year=2006 |chapter=Writing the Landscape: Petroglyphs of Inner Mongolia and Ningxia Province (China) |title=Beyond the steppe and the sown: proceedings of the 2002 University of Chicago Conference on Eurasian Archaeology |editor=David L. Peterson |display-editors=et al |publisher=Brill |series=Colloquia Pontica: series on the archaeology and ancient history of the Black Sea area |volume=13 |pages=300–313}} (Proceedings of the First International Conference of Eurasian Archaeology, University of Chicago, May 3–4, 2002.)
* {{navedi knjigo |last=Di Cosmo |first=Nicola |year=1999 |chapter=The Northern Frontier in Pre-Imperial China |title=The Cambridge History of Ancient China |editor=Michael Loewe |name-list-style=and |editor2=Edward Shaughnessy |publisher=Cambridge University Press}}
* {{navedi knjigo |last=Di Cosmo |first=Nicola |year=2002 |title=Ancient China and its Enemies: The Rise of Nomadic Power in East Asian History |publisher=Cambridge University Press}} (original edition)
* {{navedi knjigo |last=Di Cosmo |first=Nicola |year=2004 |title=Ancient China and its Enemies: The Rise of Nomadic Power in East Asian History |publisher=Cambridge University Press}} (First paperback edition)
* {{cite journal|last1=Fairbank|first1=J.K.|last2=Têng|first2=S.Y.|title=On the Ch'ing Tributary System |journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=6|number=2|pages=135–246|year=1941|doi=10.2307/2718006 |jstor=2718006}}
* {{cite journal|last=Geng|first=Shimin [耿世民]|journal=Yu Yan Yu Fan Yi|script-title=zh:阿尔泰共同语、匈奴语探讨|trans-title=On Altaic Common Language and Xiongnu Language|script-journal=zh:语言与翻译（汉文版）|trans-journal=Language and Translation|year=2005|issue=2|issn=1001-0823|oclc=123501525|url=http://scholar.ilib.cn/A-QCode~yyyfy200502001.html|archive-date=25 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120225170056/http://scholar.ilib.cn/A-QCode~yyyfy200502001.html}}
* {{navedi knjigo |last=Golden |first=Peter B. |year=1992 |title=An Introduction to the History of the Turkic Peoples: Ethnogenesis and State-Formation in Medieval and Early Modern Eurasia and the Middle East |isbn=978-3-447-03274-2 |chapter=Chapter VI – The Uyğur Qağante (742–840) |url=https://archive.org/details/introductiontohi00gold |url-access=limited }}
* {{navedi knjigo |last=Grousset |first=Rene |year=1970 |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |isbn=978-0-8135-1304-1 |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof }}
* Hall, Mark & Minyaev, Sergey. Chemical Analyses of Xiong-nu Pottery: A Preliminary Study of Exchange and Trade on the Inner Asian Steppes. In: ''Journal of Archaeological Science'' (2002) 29, pp.&nbsp;135–144
* {{navedi knjigo |last=Harmatta |first=János |author-link= |chapter=Conclusion |editor1-last=Harmatta |editor1-first=János |editor1-link= |date=1 January 1994 |title=History of Civilizations of Central Asia: The Development of Sedentary and Nomadic Civilizations, 700 B. C. to A. D. 250 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=9U6RlVVjpakC |publisher=[[UNESCO]] |pages=485–492 |isbn=978-9231028465 |access-date=29 May 2015 }}
* {{navedi knjigo |last=Harmatta |first=János |author-link= |chapter=The Emergence of the Indo-Iranians: The Indo-Iranian Languages |editor1-last=Dani |editor1-first=A. H. |editor1-link= |editor2-last=Masson |editor2-first=V. M. |date=1992 |title=History of Civilizations of Central Asia: The Dawn of Civilization: Earliest Times to 700 B. C. |url=http://unesdoc.unesco.org/images/0009/000944/094466e.pdf#xml=http://www.unesco.org/ulis/cgi-bin/ulis.pl?database=&set=4DC27DB7_0_203&hits_rec=10&hits_lng=eng |publisher=[[UNESCO]] |pages=346–370 |isbn=978-92-3-102719-2 |access-date=29 May 2015 }}
* {{cite journal |author-link=|last=Henning |first=W. B. |date=1948 |jstor=608717 |title=The date of the Sogdian ancient letters |journal=Bulletin of the School of Oriental and African Studies |volume=12 |issue=3–4 |pages=601–615|doi=10.1017/S0041977X00083178 |s2cid=161867825 }}
* {{navedi knjigo |last=Hucker |first=Charles O. |year=1975 |title=China's Imperial Past: An Introduction to Chinese History and Culture |url=https://archive.org/details/chinasimperialpa0000huck |publisher=Stanford University Press |isbn=0-8047-2353-2|quote="The proto-Turkic Hsiung-nu were now challenged by other alien groups — proto-Tibetans, proto-Mongol tribes called the Hsien-pi, and separate proto-Turks called To-pa (Toba)."}}
* {{navedi knjigo |last=Ishjamts |first=N. |year=1996 |chapter=Nomads In Eastern Central Asia |title=History of civilizations of Central Asia |series=Volume 2: The Development of Sedentary and Nomadic Civilizations, 700 bc to ad 250 |editor=Janos Harmatta |display-editors=et al |publisher=UNESCO |isbn=92-3-102846-4 |oclc=928730707 |pages=151–170}}
* {{navedi knjigo |last=Jankowski |first=Henryk |author-link=:pl:Henryk Jankowski (turkolog) |date=2006 |title=Historical-Etymological Dictionary of Pre-Russian Habitation Names of the Crimea|series=Handbuch der Orientalistik [HdO], 8: Central Asia; 15. |publisher=Brill Publishers |isbn=978-90-04-15433-9 }}
* {{cite journal |last1=Keyser-Tracqui |first1=Christine |last2=Crubézy |first2=Eric |display-authors=1 |date=July 2003 |title=Nuclear and Mitochondrial DNA Analysis of a 2,000-Year-Old Necropolis in the Egyin Gol Valley of Mongolia |journal=American Journal of Human Genetics |publisher=Cell Press |volume=73 |issue=2 |pages= 247–260|doi=10.1086/377005 |pmc=1180365 |pmid=12858290 |ref={{harvid|Keyser-Tracqui et al.|2003}}}}
* {{cite journal |last1=Keyser-Tracqui |first1=Christine |last2=Crubézy |first2=Eric |display-authors=1 |date=October 2006 |title=Population origins in Mongolia: genetic structure analysis of ancient and modern DNA |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-physical-anthropology_2006-10_131_2/page/272 |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=131 |issue=2 |pages= 272–281|doi=10.1002/ajpa.20429 |pmid=16596591 |ref={{harvid|Keyser-Tracqui et al.|2006}}}}
* {{cite journal |last1=Kim |first1=Kijeong |last2=Brenner |first2=Charles H. |display-authors=1 |date=July 2010 |title=A western Eurasian male is found in 2000-year-old elite Xiongnu cemetery in Northeast Mongolia |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-physical-anthropology_2010-07_142_3/page/n90 |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=142 |issue=3 |pages= 429–440|doi=10.1002/ajpa.21242 |pmid=20091844 |ref={{harvid|Kim et al.|2010}}}}
* {{navedi knjigo |last=Loewe |first= Michael |year= 1974 |chapter= The campaigns of Han Wu-ti |title=Chinese ways in warfare |editor-first1= Frank A. Jr. |editor-last1=Kierman |editor-first2= John K. |editor-last2= Fairbank |publisher= Harvard Univ. Press}}
* {{navedi knjigo |last=Maenchen-Helfen |first=Otto |author-link= |title=The World of the Huns: Studies in Their History and Culture |url=https://books.google.com/books?id=CrUdgzSICxcC |date=1973 |publisher=University of California Press |location=Berkeley, CA |isbn=978-0-520-01596-8 |edition=1st |access-date=February 18, 2015 }}[https://archive.org/details/bub_gb_CrUdgzSICxcC Internet Archive]
* {{Citation | last1 =Mallory | first1 =J. P. | author-link =| last2 =Mair | first2 =Victor H. | author2-link = | year =2000 | title =The Tarim Mummies: Ancient China and the Mystery of the Earliest Peoples from the West | place =London | publisher =Thames & Hudson}}.
* {{cite journal |last1=Neparáczki |first1=Endre |last2=Maróti |first2=Zoltán |display-authors=1 |date=November 12, 2019 |title=Y-chromosome haplogroups from Hun, Avar and conquering Hungarian period nomadic people of the Carpathian Basin |journal=Scientific Reports |publisher=Nature Research |volume=9 |issue=16569 |page= 16569|bibcode= 2019NatSR...916569N|doi=10.1038/s41598-019-53105-5 |pmc=6851379 |pmid=31719606 |ref={{harvid|Neparáczki et al.|2019}}}}
* {{cite journal |last=Pritsak |first=O. |year=1959 |title=XUN Der Volksname der Hsiung-nu |language=de |journal=Central Asiatic Journal |volume=5 |pages=27–34}}
* {{cite journal |last=Psarras |first=Sophia-Karin |title=Han and Xiongnu: A Reexamination of Cultural and Political Relations |journal=Monumenta Serica |volume=51 |year=2003 |pages=55–236 |jstor=40727370 |s2cid=156676644 |doi=10.1080/02549948.2003.11731391}}
* {{cite journal |last=Pulleyblank |first=Edwin G. |author-link= |year=1994 |title=Ji Hu: Indigenous Inhabitants of Shaanbei and Western Shanxi |journal=Opuscula Altaica: Essays Presented in Honor of Henry Schwarz |volume=19 |pages=499–531 |url=https://cedar.wwu.edu/easpress/18/ }}
* {{cite journal |last=Pulleyblank |first=Edwin G. |author-link= |url=http://www.dartmouth.edu/~earlychina/docs/2008/ec25_pulleyblank.pdf |title=Ji 姬 and Jiang 姜: The Role of Exogamic Clans in the Organization of the Zhou Polity |journal=Early China |volume=25 |issue=25 |pages=1–27 |year=2000 |doi=10.1017/S0362502800004259 |s2cid=162159081 |access-date=2017-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171118181857/http://www.dartmouth.edu/~earlychina/docs/2008/ec25_pulleyblank.pdf |archive-date=2017-11-18 |url-status=dead }}
* {{cite journal|last= Schuessler|first= Axel|title= Phonological Notes on Hàn Period Transcriptions of Foreign Names and Words|journal= Studies in Chinese and Sino-Tibetan Linguistics: Dialect, Phonology, Transcription and Text|series= Language and Linguistics Monograph Series|issue= 53|publisher= Institute of Linguistics, Academia Sinica|location= Taipei, Taiwan|year= 2014|url= http://www.ling.sinica.edu.tw/Files/LL/UploadFiles/MonoFullText/Studies%20in%20Chinese%20and%20Sino-Tibetan%20Linguistics.pdf|access-date= 2021-12-27|archive-date= 2021-06-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20210607101617/http://www.ling.sinica.edu.tw/Files/LL/UploadFiles/MonoFullText/Studies%20in%20Chinese%20and%20Sino-Tibetan%20Linguistics.pdf|url-status= dead}}
* {{navedi splet |last=Sims-Williams |first=Nicholas |year=2004 |title=The Sogdian ancient letters. Letters 1, 2, 3, and 5 translated into English. |url=http://depts.washington.edu/silkroad/texts/sogdlet.html }}
*{{navedi splet|author=State Hermitage Museum|year=2007|url=http://www.hermitagemuseum.org/html_En/03/hm3_2_7.html|title=Prehistoric Art - Early Nomads of the Altaic Region|publisher=The Hermitage Museum|access-date=2007-07-31|archive-date=2007-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20070622035146/http://www.hermitagemuseum.org/html_En/03/hm3_2_7.html|url-status=dead}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Whitehouse |editor-first=Ruth |title=Macmillan Dictionary of Archaeology |url=https://books.google.com/books?id=TDJdDwAAQBAJ |date=2016 |publisher=Macmillan Education |isbn=978-1349075898 }}{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{navedi knjigo |last=Wink |first=A. |year=2002 |title=Al-Hind: making of the Indo-Islamic World |publisher=Brill |isbn=0-391-04174-6}}
* {{navedi knjigo |last=Yap |first=Joseph P. |year=2009 |title=Wars with the Xiongnu: A translation from Zizhi tongjian |isbn=978-1-4490-0604-4}} AuthorHouse.
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}}    

[[Kategorija:Zgodovina Azije]]   
[[Kategorija:Azijska ljudstva]]