Jurij Hudolin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jurij Hudolin
Portret
Rojstvo29. maj 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (50 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicjezikoslovec, pesnik, pisatelj, prevajalec

Jurij Hudolin , slovenski pesnik, pisatelj, kritik, kolumnist in prevajalec, * 1973, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Po končani gimnaziji, ki jo je obiskoval v Pulju in Ljubljani, se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je študiral primerjalno jezikoslovje in srbohrvaški jezik. Po končanem študiju je postal svobodni književnik, kar je še danes. Literarno je začel ustvarjati že zelo zgodaj, saj je svojo prvo pesniško knjigo Če je laž kralj, izdal leta 1991, ko je bil star le osemnajst let. Z njo se je povzpel med najvidnejše pesnike svoje generacije. Do leta 2001, ko je izdal pesniško zbirko Govori ženska, je bil zvest uporniški drži v razvrednotenem svetu. Ponazarja ga z nadrealistično sugestivnostjo in temnim simbolizmom. Uporništvo je nato zamenjalo trezno razmišljanje o svetu, ne pa tudi sprijaznjenje z njim.

Bil je kolumnist Dela, Dnevnika, Večera[1], RTV Slovenija in drugih vidnejših slovenskih medijev.

Napisal je petnajst scenarijev za dokumentarne filme, najbolj opažena pa sta portret Zlatka Zahovića (Pregnani mojster)[2] in portret Milka Djurovskega (Ko nam je žoga padla na glavo).[3]

Po letu 2005 je začel objavljati prozo in odtlej objavil deset romanov in knjigo kratkih zgodb. V svoji prozi opisuje večinoma medčloveške odnose in življenje v različnih mestih in krajih, v katerih je živel tudi sam, od Sredozemlja do kontinentalne Ljubljane in mest, v katerih je bival kot literarni štipendist ali prevajalec in ustvarjal. Za avtorja je značilna samosvoja sintaksa in bogato izrazje. Njegov najbolj znan roman je Pastorek,[4][5][6] ki je preveden v šest jezikov, nazadnje v nemški jezik kot Der Stiefsohn (Septime Verlag, Wien, 2019)[7]. Hudolinov roman Ingrid Rosenfeld,[8][9] ki govori o Judih, nasilju in nežnosti, pitoreskni viziji sveta in neuklonljivi  ljubezni do literature, je bil leta 2014 nominiran za nagrado Kresnik: ta roman je zakladnica kanona svetovne in slovenske literarne zgodovine. Njegova najnovejša romana Čas lepih žensk (Beletrina, 2023)[10][11] [12][13] in Velika in moški spol (KUD Apokalipsa, 2023)[14] sta pri slovenskih bralcih in kritikih požela precej odobravanja. Njegova dela so obravnavana tudi v diplomskih [15][16][17][18] in podiplomskih[19][20] delih.

Za svoje ustvarjanje je prejel več priznanj, nagrad in nominacij za nagrade in bil deležen različnih domačih in tujih štipendij.

Hudolinove knjige so prevedene v nemški, madžarski, češki, hrvaški, angleški, makedonski, srbski in albanski jezik.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Pesniške zbirke[uredi | uredi kodo]

  • Če je laž kralj. Ljubljana. JSKD, 1991
  • Ajdbog in ptičvolkkača. Grosuplje: Mondena, 1992 (COBISS)
  • Bestije. Novo mesto: Dolenjska založba, 1993
  • Divjanje. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev, 1994 (COBISS)
  • Prividi nemirnega čudaka. Ljubljana: Karantanija, 1998 (COBISS)
  • Govori ženska. Ljubljana: Beletrina, 2001 (COBISS)
  • Ljubezni. Ljubljana: Nova revija, 2008 (COBISS)
  • Žival in lakaj najdeta ljubezen. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2009 (COBISS)
  • Čakanje revolucije in modrosti. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2013 (COBISS)
  • Prištinski dnevnik. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2015 (COBISS)
  • Pudak in Rosenmind. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2018 (COBISS)

Romani, kratke zgodbe, kolumne, biografski esej, biografski roman[uredi | uredi kodo]

  • Pusti ti to (izbrane kolumne), Ljubljana. VBZ, 2004
  • Objestnost (roman), Ljubljana: Beletrina, 2005 (COBISS)
  • Pastorek (roman), Ljubljana: Beletrina, 2008 (COBISS)
  • Vrvohodec, (roman), Ljubljana: Beletrina, 2011 (COBISS)
  • Na kolodvorski ulici nič novega (kratke zgodbe), Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012.
  • Ingrid Rosenfeld (roman), Ljubljana: Beletrina, 2014 (COBISS)
  • Osnove ljubezni in zla (roman), Ljubljana: Beletrina, 2016 (COBISS)
  • Trst via Ljubljana (roman), Maribor: Litera, 2017 (COBISS)
  • Ljubljanske ulice (roman), Maribor: Litera, 2018
  • O smehu Zlatka Čordića (biografski esej), Ljubljana: Beletrina, 2019 (COBISS)
  • Samohodec (biografski roman / po nekaterih motivih iz življenja Igorja Vidmarja), Ljubljana: Beletrina, 2020 (COBISS)
  • Pisma s potovanja (eseji, potopisi, portreti), Ljubljana: KUD Apokalipsa, 2021 (COBISS)
  • Čas lepih žensk (roman), Ljubljana: Beletrina, 2023 (COBISS)
  • Velika in moški spol (roman), Ljubljana: KUD Apokalipsa, 2023 (COBISS)

Prevodi[uredi | uredi kodo]

  • Luigi Bertelli Vamba: Čondolino, 1996 (COBISS)
  • Luigi Berteli Vamba: Cesar Čondolino prvi, 1996
  • Franko Bušić: Razneslo ti bo prekleto bučo, 1998 (COBISS)
  • Drago Glamuzina: Mesarji, 2001 (COBISS)
  • Zoran Ferić: Blues za gospo z rdečimi madeži, 2001
  • Jasmin Imamović: Ubijanje smrti, 2003
  • Branko Čegec: Sintaksa mesečine, 2004 (COBISS)
  • Antologija sodobne hrvaške poezije: Nori poštarji vstopajo v mesto, 2005
  • Miljenko Jergović: Buick Riviera, 2005
  • Pavle Goranović: Pesmi, 2006
  • Zdravko Kecman: Pajek je slepa pega, 2006
  • Dubravka Ugrešić: Kultura laži, 2007
  • Igor Štiks: Elijev stol, 2008 (COBISS)
  • Mile Stojić: Nebeški penzion, 2010 (COBISS)
  • Miroslav Mičanović: Tisoč majhnih sonc na razbitem steklu, 2011 (COBISS)
  • Damir Avdić: Most na krvi, 2011
  • Damir Šodan:Čez cesto Spinozove hiše, 2012 (COBISS)
  • Ljubomir Djurković: Vseeno, nekaj se spreminja, 2012
  • Mile Stojić: Molitev, 2012 (COBISS)
  • Drago Glamuzina: Trije, 2013
  • Igor Marojević: Mamina roka, 2015 (COBISS)
  • Tomislav Marković: Nepotrebne izbrisati, 2016
  • Jasmin Imamović: Prosim te, zapiši, 2017 (COBISS)
  • Marko Pogačar: Bog ne bo pomagal, 2018
  • Drago Glamuzina: Sami v tem gozdu, 2018 (COBISS)
  • Semezdin Mehmedinović: Me med, rdeča ruta in snežinka, 2019
  • Branko Čegec: Moj čas stoji, 2019
  • Ljubomir Djurković: Grki, tri drame, 2019
  • Damir Karakaš: Šumenje gozda, 2020 (COBISS)
  • Ivan Sršen: Harmatan, 2020 (COBISS)
  • Damir Karakaš: Proslava, 2022 (COBISS)
  • Igor Marojević: Beograjčanke, 2022 (COBISS)

Antologije[uredi | uredi kodo]

•Ten Slovenian poets of the nineties: [selected poems], Ljubljana: P.E.N., 2002 (COBISS)

• Česko-slovinská literární setkání, Ljubljana : Beletrina, 2003 (COBISS)

• Mi se vrnemo zvečer : antologija mlade slovenske poezije: 1990-2003, Ljubljana : Študentska založba, 2004 (COBISS)

• Vraćamo se uvečer : antologija mlade slovenske poezije, 1990-2003, Zagreb : Hrvatsko društvo pisaca : Durieux, 2006 (COBISS)

• Savremena slovenačka poezija: (ludilo singulariteta), Bijelo Polje: Centar za kulturne djelatnosti "Vojislav Bulatović Strunjo", 2008 (COBISS)

• Decametron: dieci poeti sloveni contemporanei: (nati tra il 1960 e il 1980), Ljubljana: Centro sloveno P.E.N., 2009 (COBISS)

• Pordenonelegge 2010: Evropa onkraj meja = l'Europa oltre confine: Društvo slovenskih pisateljev na festivalu Pordenonelegge 2010, Ljubljana: P.E.N, 2010 (COBISS)

• Atlas evropske lirike, Banja Luka: Udruženje književnika Srpske, 2013 (COBISS)

• Sodobna slovenska poezija v portugalskih prevodih, Maribor: KUD Pranger, 2016 (COBISS)

• Darovi evropske priče, Banja Luka: Kuća poezije: Društvo Slovenaca Republike Srpske Triglav, 2016 (COBISS)

• Odisejevo utočište: poezija na tri mjesta = Odisejevo zatočišče, Zagreb: Sandorf, 2019 (COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. http://www.drustvo-dsp.si
  2. Hudolin, Jurij. Pastorek. Ljubljana: Beletrina. 2008
  3. cobiss.si
  4. Neznosna lahkotnost večne anarhije: Delo.si, 22.12. 2020
  5. Pisateljska spovednica: Jurij Hudolin: Delo.si, 12.6. 2019
  6. Leseschatz.com 15.1.2020
  7. Buchkultur 186/5/2019 Jurij Hudolin: Der Stiefsohn
  8. Nema nam pomoći, glupost je nenadjebiva, 30.12.2014, Portal Novosti
  9. Što je na malom, na velikom je isto, 13.7.2017, Vreme Beograd
  10. Jurij Hudolin: Osnove ljubezni in zla, 19.7.2017, MMC RTV SLO
  11. Jurij Hudolin: Pudak in Rosenmind,  12.2. 2019, MMC RTV SLO
  12. Semezdin Mehmedinovíć: Me'med, rdeča ruta in snežinka, 6.7. 2020, MMC RTV SLO
  13. Literarni poklon objestnosti, 22.9. 2005, MMC RTV SLO
  14. Pogovor s finalisti za Kresnika, 18.6. 2014, Delo
  15. JURIJ HUDOLIN – ZLATKO ZAHOVIČ EVROPSKE KNJIŽEVNOSTI, 18.11.2017, Salome Srbija
  16. DISKUTIM DHE LEXIM: predstavitev dveh knjig v albanskem jeziku, YouTube, 21.9. 2018
  17. Bolj ali manj naju povezuje betula na ljubljanski tržnici: Jurij Hudolin & Igor Vidmar, Airbeletrina, 19.12. 2010
  18. Knjiga priznanj, Airbeletrina, 11.6.2019
  19. Jurij Hudolin o svom romanu Pastorak, 23.5. 2017, Laguna Beograd
  20. Intervju Sputnjik, Srbija, 13.7.2017
  21. Svoj mir i svoju ljubav našao sam u literaturi, 13.10. 2017, Laguna Beograd
  22. Botimet poeteka, Albanija, 13.6.2017
  23. Sandorf Zagreb: Jurij Hudolin

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Kolumne, Večer
  2. ↑ Premk, Eva (5. junij 2019). »Zlatko - njegov smeh lahko zadušijo samo čevapi in burek«. Ljubljana, glasilo mestne občine Ljubljana. str. 29. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2022. Pridobljeno 10. februarja 2022.
  3. ↑ »RTV 4D«. 4d.rtvslo.si. Pridobljeno 10. februarja 2022.
  4. ↑ Bogataj, Matej (15. maj 2009). »Jurij Hudolin, Pastorek«. Mladina. str. 64. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2022. Pridobljeno 10. februarja 2022.
  5. ↑ Bilban, Tina (10. oktober 2008). »Jurij Hudolin, Pastorek«. Ampak. str. 69. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2022. Pridobljeno 10. februarja 2022.
  6. ↑ »Onaplus - Mislim, da me je kar precej v hlačah«. arhiv.onaplus.delo.si. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  7. ↑ Der Stiefsohn, Septime Verlag
  8. ↑ Pungeršič, Diana (7. junij 2014). »Jurij Hudolin: Ingrid Rosenfeld«. Sodobnost. str. 754–756. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. februarja 2022. Pridobljeno 11. februarja 2022.
  9. ↑ Golob, Ema (2015). Ženske v biografskih romanih: Frida, Ingrid in Clara : diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. COBISS 58716770.
  10. ↑ »Jurij Hudolin: "Če je nekdo idiot, se mu ne da pomagati"«. Metropolitan.si (v angleščini). 3. junij 2023. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  11. ↑ »Jurij Hudolin ima rad lepe ženske«. www.zurnal24.si. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  12. ↑ »Jurij Hudolin: Lepa ženska je muzej sodobne umetnosti«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  13. ↑ »(INTERVJU) Jurij Hudolin: Ljubezni je bilo veliko in mi grejejo dušo«. vecer.com. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  14. ↑ »ODNOSI MED SPOLOMA DEFINIRAJO ČLOVEŠTVO - Intervju z Jurijem Hudolinom«. apokalipsa.si (v angleščini). Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  15. ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Poetika proze Jurija Hudolina : diplomsko delo; Poetics prose of Jurij Hudolin :: COBISS+«. plus.cobiss.net. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  16. ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Razvoj poezije Jurija Hudolina na ozadju postmodernizma : diplomska naloga :: COBISS+«. plus.cobiss.net. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  17. ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Alkoholizem v slovenskem sodobnem romanu : diplomsko delo :: COBISS+«. plus.cobiss.net. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  18. ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Otroštvo v sodobnem slovenskem romanu : diplomsko delo :: COBISS+«. plus.cobiss.net. Pridobljeno 7. avgusta 2023.
  19. ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Mati in sin v sodobnem slovenskem romanu : magistrsko delo :: COBISS+«. plus.cobiss.net. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  20. ↑ Maribor, IZUM-Institut informacijskih znanosti. »Poezija slovenskih pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970 : doktorska disertacija :: COBISS+«. plus.cobiss.net. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jurij_Hudolin&oldid=6072291«