Jurij Hudolin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jurij Hudolin
Portret
Rojstvo29. maj 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (46 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicjezikoslovec, pesnik, pisatelj, prevajalec

Jurij Hudolin , slovenski pesnik, pisatelj, kritik, kolumnist in prevajalec, * 1973, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Po končani gimnaziji, ki jo je obiskoval v Pulju in Ljubljani, se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je študiral primerjalno jezikoslovje in srbohrvaški jezik. Po končanem študiju je postal svobodni književnik, kar je še danes. Literarno je začel ustvarjati že zelo zgodaj, saj je svojo prvo pesniško knjigo Če je laž kralj, izdal leta 1991, ko je bil star le osemnajst let. Z njo se je povzpel med najvidnejše pesnike svoje generacije. Do leta 2001, ko je izdal pesniško zbirko Govori ženska, je bil zvest uporniški drži v razvrednotenem svetu. Ponazarja ga z nadrealistično sugestivnostjo in temnim simbolizmom, Uporništvo je nato zamenjalo trezno razmišljanje o svetu, ne pa tudi sprijaznjenje z njim.

Po letu 2005 je začel objavljati prozo in odtlej objavil sedem romanov in knjigo kratkih zgodb. V svoji prozi opisuje večinoma medčloveške odnose in življenje v različnih mestih in krajih, v katerih je živel tudi sam, od Mediterana do kontinentalne Ljubljane in mest, v katerih je bival kot literarni štipendist ali prevajalec in ustvarjal. Za avtorja je značilna samosvoja sintaksa in bogato izrazje. Njegov najbolj znan roman je Pastorek, ki je preveden v pet jezikov, nazadnje v nemški jezik: Der Stiefsohn (Septime verlag, Wien, 2019). Za svoje ustvarjanje je prejel več priznanj, nagrad in nominacij za nagrade in bil deležen različnih domačih in tujih štipendij.

Hudolinove knjige so prevedene v nemški, madžarski, češki, hrvaški, angleški, makedonski, srbski in albanski jezik.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Pesniške zbirke[uredi | uredi kodo]

  • Če je laž kralj. Ljubljana. JSKD, 1991
  • Ajdbog in ptičvolkkača. Grosuplje: Mondena, 1992
  • Bestije. Novo mesto: Dolenjska založba, 1993
  • Divjanje. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev, 1994
  • Prividi nemirnega čudaka. Ljubljana: Karantanija, 1998
  • Govori ženska. Ljubljana: Beletrina, 2001
  • Ljubezni. Ljubljana: Nova revija, 2008
  • Žival in lakaj najdeta ljubezen. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2009
  • Čakanje revolucije in modrosti. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2013
  • Prištinski dnevnik. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2015
  • Pudak in Rosenmind. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2018


Romani, kratke zgodbe, kolumne, biografije[uredi | uredi kodo]

  • Pusti ti to, (izbrane kolumne) Ljubljana. VBZ, 2004
  • Objestnost, (roman) Ljubljana: Beletrina, 2005
  • Pastorek, (roman) Ljubljana: Beletrina, 2008

• Vrvohodec, (roman) Ljubljana: Beletrina, 2011

• Na kolodvorski ulici nič novega, (kratke zgodbe) Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012.

• Ingrid Rosenfeld, (roman) Ljubljana: Beletrina, 2014

• Osnove ljubezni in zla, (roman) Ljubljana: Beletrina, 2016

• Trst via Ljubljana, (roman) Maribor: Litera, 2017

• Ljubljanske ulice, (roman) Maribor: Litera, 2018

• O smehu Zlatka Čordića, (biografija) Ljubljana: Beletrina, 2019


Prevodi[uredi | uredi kodo]

  • Luigi Bertelli Vamba: Čondolino, 1996
  • Luigi Berteli Vamba: Cesar Čondolino prvi, 1996
  • Franko Bušić: Razneslo ti bo prekleto bučo, 1998
  • Drago Glamuzina: Mesarji, 2001
  • Zoran Ferić: Blues za gospo z rdečimi madeži, 2001
  • Jasmin Imamović: Ubijanje smrti, 2003
  • Branko Čegec: Sintaksa mesečine, 2004
  • Antologija sodobne hrvaške poezije: Nori poštarji vstopajo v mesto, 2005
  • Miljenko Jergović: Buick Riviera, 2005
  • Pavle Goranović: Pesmi, 2006
  • Zdravko Kecman: Pajek je slepa pega, 2006
  • Dubravka Ugrešić: Kultura laži, 2007
  • Igor Štiks: Elijev stol, 2008
  • Mile Stojić: Nebeški penzion, 2010
  • Miroslav Mičanović: Tisoč majhnih sonc na razbitem steklu, 2011
  • Damir Avdić: Most na krvi, 2011
  • Damir Šodan:Čez cesto Spinozove hiše, 2012
  • Ljubomir Djurković: Vseeno, nekaj se spreminja, 2012
  • Mile Stojić: Molitev, 2012
  • Drago Glamuzina: Trije, 2013
  • Igor Marojević: Mamina roka, 2015
  • Tomislav Marković: Nepotrebne izbrisati, 2016
  • Jasmin Imamović: Prosim te, zapiši, 2017
  • Marko Pogačar: Bog ne bo pomagal, 2018
  • Drago Glamuzina: Sami v tem gozdu, 2018
  • Semezdin Mehmedinović: Jaz, rdeča ruta in snežinka, 2019
  • Branko Čegec: Moj čas stoji, 2019
  • Ljubomir Djurković: Grki, tri drame, 2019

Viri[uredi | uredi kodo]