Genocid
Genocíd (grško genos - rod + latinsko occidere - ubiti) ali rodomòr je vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino.
Izvor
[uredi | uredi kodo]Poljski Jud Rafael Lemkin, po poklicu pravnik, je bil avtor skovanke genocid, ki se je v obtožnici prvič pojavila na devetem Nürnberškem procesu.[1]
Genocid in pravo
[uredi | uredi kodo]Po sklepu Generalne skupščine Organizacije združenih narodov je bil genocid razglašen kot zločin proti človeštvu dne 9. decembra 1948. V mednarodnem pravu genocid ureja Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.[2] Slovenija je podpisnica konvencije o genocidu od leta 1950.[3][4] V 2. členu konvencije je genocid definiran kot katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom v celoti ali delno uničiti neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino:
- pobijanje pripadnikov take skupine,
- povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb pripadnikom take skupine,
- naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja,
- uvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v skupini,
- prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino.
Enako se glasi definicija iz 6. člena Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 1998.[5]
Genocid v slovenskem pravu
[uredi | uredi kodo]V Sloveniji genocid obravnava Kazenski zakonik Republike Slovenije in sicer v 14. poglavju »Kazniva dejanja zoper človečnost«.[6]
Tako 100. člen opredeljuje:
Kdor ukaže ali stori z namenom, da bi v celoti ali delno uničil neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino, naslednja dejanja:
- pobijanje pripadnikov takšne skupine,
- povzročanje hudih telesnih poškodb ali okvar duševnega zdravja pripadnikom takšne skupine,
- naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja,
- izvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v takšni skupini,
- prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino,
- se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.
- Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti kakšni skupini zaradi razlogov iz osme alineje 101. člena
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Raphael Lemkin and the Genocide Convention | Facing History & Ourselves«. www.facinghistory.org. 12. maj 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2023.
- ↑ Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. (angleško) (Pridobljeno 8. 2. 2010)
- ↑ Ukaz o ratifikaciji Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Pridobljeno 8. 2. 2010)
- ↑ Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij organizacije združenih narodov... (Pridobljeno 8. 2. 2010)
- ↑ Zakon o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, Uradni list RS MP 29/2001, str. 1929. (Pridobljeno 8. 2. 2010)
- ↑ Kazenski zakonik, Uradni list RS 55/08 str. 5866. (Pridobljeno 8. 2. 2010)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
 | Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
