Pojdi na vsebino

Zlata minica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zlata minica

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Coleoptera (hrošči)
Družina: Scarabaeidae (skarabeji)
Poddružina: Cetoniinae
Rod: Cetonia
Vrsta: C. aurata
Znanstveno ime
Cetonia aurata
(Linnaeus, 1761)
Podvrste[1]
  • Cetonia aurata aurata Linneaeus, 1761
  • Cetonia aurata pallida (Drury, 1770)
  • Cetonia aurata pisana Heer, 1841
  • Cetonia aurata jingkelii Flutsch & Tauzin, 2009
  • Cetonia aurata pokornyi Rataj, 2000
  • Cetonia aurata sicula Aliquo, 1983
  • Cetonia aurata viridiventris Reitter, 1896
Sinonimi
  • Scarabaeus aurata Linneaeus, 1761

... in številni drugi

Zlata minica (znanstveno ime Cetonia aurata) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po vsej Evropi in Severni ter Srednji Aziji. Zaradi velike razširjenosti in številčnosti je splošno znana kot prebivalka odprte krajine, kjer se pogosto prehranjuje na cvetovih grmovnic in zeli.[2]

Odrasli dosežejo približno 2 cm v dolžino, prepoznavni so po bleščeči, kovinsko zeleni obarvanosti skeleta, ki jo prekinjajo belkaste lise.[3] Obarvanost je strukturna, nastane zaradi krožne polarizacije svetlobe določene valovne dolžine, ki se odbija od mikroskopskih struktur na površini, zato se odtenek spreminja glede na kot opazovanja.[4]

Razvoj traja eno do dve leti. Odrasli letajo od maja do septembra, najaktivneje v toplem delu dneva.[2]

Ekologija in razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Življenjsko okolje so ravnine, gričevja in gorski svet od obalnih predelov do planinskih pašnikov. Prenaša velik razpon okoljskih pogojev, dokler ima na voljo osončene in odprte habitate. Odrasli se prehranjujejo z obžiranjem cvetov vrtnic, glogov, drenov, kresničevja idr., pa tudi s srkanjem sokov iz poškodovanih plodov in olesenelih delov. Ličinke se prehranjujejo z odmrlim rastlinskim materialom v trhlih delih starih dreves in v tleh, najdemo jih lahko tudi v kompostu.[2] Če se pretirano namnožijo, lahko z obžiranjem koreninic povzročajo škodo v vrtnarstvu.[3]

Prepoznanih je sedem podvrst,[1] ki se navzven razlikujejo po strukturiranosti in obarvanosti površine skeleta, vendar je tudi znotraj podvrst precejšnja variabilnost. Nominatna podvrsta je prisotna skoraj po vsem območju razširjenosti, razen na robovih (Portugalska, Irak, Libanon, Altaj). Za Slovenijo, kjer je zlata minica eden najpogostejših hroščev sploh, je znana samo nominatna, čeprav sta v neposredni bližini proti zahodu prisotni še dve: C. a. pisana in C. a. pallida.[2]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »Cetonia aurata«. Global Biodiversity Information Facility. Pridobljeno 4. januarja 2018.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Brelih, Savo; Kajzer, Alojz; Pirnat, Alja (2010). »Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije 4. prispevek: Polyphaga: Scarabaeoidea (= Lamellicornia)«. Scopolia. Št. 70. str. 1–386. Dokument v dLib.
  3. 3,0 3,1 Fox, Roland (2015). The Gardener's Book of Pests and Diseases. Pavilion Books. str. 181. ISBN 9781849942225.
  4. Pye, J. David (2010). »The distribution of circularly polarized light reflection in the Scarabaeoidea (Coleoptera)«. Biological Journal of the Linnean Society. Zv. 100, št. 3. str. 585–596. doi:10.1111/j.1095-8312.2010.01449.x.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]