Glog

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Glog

Navadni glog (Crataegus laevigata)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Rosales (šipkovci)
Družina: Rosaceae (rožnice)
Poddružina: Maloideae
Rod: Crataegus
Tourn. ex L.
Vrste

Glej besedilo.

Glòg (znanstveno ime Crataegus) je zelo razširjen grm oz. nizko drevo, na Slovenskem visoko navadno do 5m, drugod pa lahko doseže tudi 14m. Raste v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. Glogi so morfološko in ekološko zelo raznolik in za botanike zahteven rod. V obdobju opisovanja novih vrst na osnovi najmanjših morfoloških razlik so na primer samo v Severni Ameriki razlikovali 1100 vrst glogov. Pozneje so število vrst močno zmanjšali. V Evropi raste približno 20, v Sloveniji pa 3 vrste glogov.

Ima ostre trne, listi so 2–4 cm dolgi.

Gloge prepoznamo med drugimi rožnicami po majhnih nazobčanih listih, po navadno trnastih vejah in po mokastih plodovih, ki imajo v sredini zelo trdo koščico.

Cvetenje[uredi | uredi kodo]

V maju ali juniju pričenja cveteti evropska vrsta enovrati glog (Crataegus monogyna), ki ima v cvetu en sam pestič in v rdečem plodu eno samo seme. Cvetovi enovratega gloga so bele barve. Navadni glog (Crataegus laevigata), ki cveti približno 14 dni pozneje kot enovratni glog, ima v cvetu dva do tri pestiče in dve do tri semena v plodu. Ostrogasti glog (Crataegus crus-galli) ima na vejah do 6 cm dolge, zakrivljene trne, nekrpate liste s skoraj gladkim listnatim robom, svetleče rjave popke in rdeče prašnice.

Slovenska poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Glog je ljudem znan tudi kot beli trn, glag, glagon, enovratni glog, gloginje, glogovec, glozje, gložje, medvedove hruške, itd.

Nekaj izbranih vrst[uredi | uredi kodo]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Glog je zdravilna rastlina. Za namene zdravljenja so uporabni listi, cvetovi in plodovi gloga.

Zdravilni učinki[uredi | uredi kodo]

Glog deluje pomirjujoče na centralni živčni sistem, znižuje visok krvni pritisk, pomaga proti nespečnosti, zdravi grlo in dlesni, kot krema pomlajuje in ščiti kožo, glogov čaj se največ uporablja za zdravljenje in uravnavanje krvnega tlaka ter za krepitev srca, ....

Opozorilo[uredi | uredi kodo]

Glogovi plodovi so užitni, uživanje večjih količin v presnem stanju pa zaradi težke prebavljivosti ni priporočljivo. Sveže koščice so nekoliko strupene, ker vsebujejo cianovodikovo kislino.

  • Brez nadzora zdravnika gloga ni priporočljivo jemati.
  • Po 5-7 dnevih zdravljenja z glogom je priporočljivo narediti dva dni premora.
  • Po daljšem jemanju povzroča zastrupitev.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tomaž Petauer (1999). Leksikon rastlinskih bogastev. Tehniška založba Slovenije. COBISS 421146. ISBN 86-365-0133-4.