Pojdi na vsebino

Zdravko Hribar

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zdravko Hribar
Rojstvo27. januar 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1] (76 let)
Matke[1]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicglasbenik

Zdravko Hribar, glasbenik, pedagog in dirigent *27. januar 1948, Matke.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Diplomiral je na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, s strokovnim nazivom profesor trobente. 6. junija 1966 je opravil program Šole za ravnatelje in ravnateljski izpit. Prvo službo je dobil na Glasbeni šoli v Hrastniku, kjer je ostal štiri leta.[2] 3. septembra 1976 je prevzel mesto ravnatelja na Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu. Na tem položaju je ostal vse do upokojitve v letu 2010.

Od leta 2001-2010 je bil član Nacionalne komisije za vsebinsko prenovo glasbenega izobraževanja in za posodobitev izobraževalnih programov, predmetnika in učnih načrtov Glasbena šola (2003) kot soavtor, vodja in koordinator predmetnih skupin za trobento, rog, pozavno, tubo in druga konična trobila ter tolkala.[3]

Že kot študent se je vključil v glasbeno mladino, bil je predsednik[4] Društva glasbene mladine v Novem mestu in nakar še predsednik Glasbene mladine Slovenije[5], kjer je uspešno širil svoje glasbeno izobraževalno poslanstvo. Nastopal je kot glasbenik v ansamblu Orioni, pri Fantih z vseh vetrov ter v Dolenjskem kvintetu trobil, katerega je leta 1989 tudi ustanovil.

Tri mandate je vodil strokovni odbor za glasbeno dejavnost ZKO Novo mesto in en mandat bil predsednik Zveze kulturnih organizacij Novo mesto[6]. Njegovo strokovno delo je bilo usmerjeno predvsem v nadgradnjo glasbene šole in glasbenega izobraževanja ter v kvalitetno rast ljubiteljskih društev in skupin.

Tudi na regijskem in državnem nivoju se je uspešno vključil v glasbeno–izobraževalno in strokovno delo. Vrsto let je bil predsednik aktiva glasbenih šol Dolenjske in član izvršnega odbora Zveze slovenskih glasbenih šol.

22. oktobra 2011 je bil imenovan za člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje[7], novembra 2011 pa ga je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje imenoval za predsednika Komisije za glasbeno šolstvo, kasneje pa še za predsednika komisije za strokovne izpite - za učitelje in korepetitorje v glasbenih šolah. Bil je tudi soavtor Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011.

Diskografija

[uredi | uredi kodo]
  • Na Otočcu - Fantje z vseh vetrov, 1971, (izvajalec in avtor)
  • Ignacij Hladnik: vokalno-instrumentalne skladbe, 1992, (izvajalec in producent)
  • Novomeški simfonični orkester, 1994, (dirigent in producent)
  • Marjan Kozina: opereta Majda, 2001, (dirigent in producent)
  • Viktor Parma: opereta Caričine Amazonke, 2004, (dirigent in producent)
  • Novomeški simfonični orkester, 1995, (dirigent in producent)
  • Novomeški simfonični orkester, 1996, (dirigent in producent)

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408
  2. ↑ »Hribar, Zdravko«. Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 23. julija 2024.
  3. ↑ »Sestavljavci izobraževalnega programa in učnih načrtov« (PDF). Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Pridobljeno 20. marca 2024.
  4. ↑ »Samo to, kar je glasbeno vzgojno« (PDF). Dolenjski list. 22. januar 1981. Pridobljeno 20. marca 2024.
  5. ↑ »Na krmilu GMS« (PDF). Dolenjski list. 14. oktober 1982. Pridobljeno 20. marca 2024.
  6. ↑ »Doseči kaj spodbudnega« (PDF). Dolenjski list. 1. september 1988. Pridobljeno 20. marca 2024.
  7. ↑ »Siva pomeni modrost in ne zaprašenost«. Šolski razgledi. 22. september 2011. Pridobljeno 20. marca 2024.
  8. ↑ Škrinjar, Klara (29. marec 2007). »Podelili nagrade in priznanja Frana Gerbiča : letošnji nagrajenci so Albert Kolbl, Zdravko Hribar in Zdravka Klančnik«. Delo. 49 (73).
  9. ↑ »V znamenju prijateljstva«. Delo. 50 (82). 9. april 2008.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zdravko_Hribar&oldid=6260290«