Pojdi na vsebino

Zavitek z mlečno smetano

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zavitek z mlečno smetano in z vaniljevo omako na Dunaju
Zavitek z mlečno smetano iz Münchna, Ramersdorf

Zavitek z mlečno smetano (nemško Milchrahmstrudel; dunajsko millirahm strudel) je klasično dunajsko pecivo, ki je prišlo v modo v času Avstro-Ogrske monarhije.

Prvo omembo zavitka z mlečno smetano in vključno z receptom najdemo v knjigi Georgici Curiosa Aucta Wolfa Helmhardta von Hohberga z začetka 18. stoletja,[1] ki pa se sklicuje na anonimno rokopisno kuharsko knjigo,[2] zato je Franz Stelzer (1842–1913), gostilničar v Breitenfurtu pri Dunaju, ki ga pogosto imenujejo »izumitelj« zavitka z mlečno smetano,[3][4] moral uporabiti starejši recept.

Za nadev zavitka uporabimo drobno narezane žemljice, ki jih navlažimo z mlekom, rumenjaki , sladkorjem v prahu, maslom, vanilijo, naribano limonino lupino, kislo smetano, pasirano skuto in rozinami. Vmešamo stepen sneg, ki smo ga do trdote stepli s sladkorjem v prahu. Preliv je sestavljen iz mleka, sladkorja in jajc. Potrebujemo tudi malo masla, da premažemo pekač in ohranimo gladko testo.

»V nasprotju s skutnim zavitkom 1/3 preliva dodamo takoj, preostanek dodajamo postopoma med peko, kar pomeni, da se zavitek z mlečno smetano dejansko bolj kuha kot peče.«[4]

Sladico se postreže toplo z vanilijevo omako, tako imenovanim 'Kanarimilch', ki se prelije po njej v litoželezni, danes pa pogosto lončeni ali stekleni posodi.[4][5]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Die Sage vom Breitenfurter Milchrahmstrudel. Küchengeschichten aus dem Wienerwald. (Online)
  • Helmut Schinagl: Plüsch Barock und Milchrahmstrudel. Österreich wie es leibt und lebt, Innsbruck 1976.
  • Franz Maier-Bruck: Das große Sacher-Kochbuch, Schuler Verlags GesmbH, Herrsching, Lizenzausgabe 1975, ISBN 3-88199-388-6.
  • Wolf Helmhardt von Hohberg: Georgica curiosa. Das ist „Adeliges Land- und Feldleben“. Bericht und Unterricht auf alle in Deutschland üblichen Land- und Hauswirtschaften. Ausgewählt und eingeleitet von Heinrich Wehmüller. Verlag Age d’Homme, Karolinger, Wien 1995, ISBN 3-85418-022-5.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Wolf Helmhardt von Hohberg: Georgica Curiosa Aucta, Das ist: Umständlicher Bericht und klarer Unterricht Von dem Adelichen Land- und Feld-Leben, Auf alle in Teutschland übliche Land- und Haus-Wirthschafften gerichtet […] Dritter Theil […] Deme zum Beschluß / Ein bewährtes / meistens aus eigener Erfahrenheit / und unterschiedlich-practicirten Manuscriptis, wohleingericht-sehr nutzliches Koch-Buch beygefüget ist. Alles / mit hierzu behörigen vollkommenen Registern / auch dienlichen Kupffern bestens versehen. In Verlegung Michael und Johann Friederich Endters seel. Erben bzw. Martin Endters, Nürnberg 1715.
  2. Felix Czeike: Historisches Lexikon Wien. Band 5. Verlag Kremayr & Scheriau, Wien 1997, ISBN 3-218-00547-7, S. 384.
  3. Arhivirano [Manjka datum], at breitenfurt.gruene.at Napaka: neznan URL arhiva (PDF; 1,5 MB)
  4. 4,0 4,1 4,2 Lit. Maier-Bruck S. 494. Auf dieser Seite wird auch Ann Tizia Leitich, Das süße Wien, zitiert:
    ‚Einst pilgerten die Ausflügler am Sonntag, und wochentags Reihen von Fiakern mit ihrer eleganten Fracht nach Breitenfurt und dem „Roten Stadl“ im Wienerwald zum „Millirahmstrudel“‘.
  5. Alfred Kofranek: Das neue Donaulandkochbuch. Kremayr & Scheriau, Wien 1975.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]