Wolbachia
| Wolbachia | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Transmission electron micrograph of Wolbachia within an insect cell
Credit:Public Library of Science / Scott O'Neill | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Vrste[3] | ||||||||||||||
|
Wolbachia je rod gramnegativnih bakterij, ki je naravno prisotna v različnih vrstah členonožcev, predvsem žuželk, pa tudi v nekaterih vrstah nematod.
Rod sta leta 1924 v navadnem komarju odkrila Marshall Hertig in Simeon Burt Wolbach.
Gre za ene najbolj pogostih zajedavskih mikrobov na svetu, vendar pa je odnos z gostiteljskimi živalmi tako kompleksen, da pri nekaterih vrstah postaja že mutualističen in ne več parazitski. Nekateri gostitelji namreč brez priotnosti wolbachie sploh ne morejo več preživeti, nekateri pa se brez nje ne morejo razmnoževati. Ena od raziskav je pokazala, da več kot 16% neotropskih žuželčjih vrst v sebi nosi eno od vrst wolbachie,[4] potencialni gostitelj pa je kar od 25 do 70% vrst žuželk.[5]
Biološki nadzor
[uredi | uredi kodo]Potekajo poskusi, da bi z bakterijami rodu Wolbachia okužili populacijo komarjev, ki prenašajo virus mrzlice denga, zaradi česar postanejo komarji proti virusu delno odporni.[6] [7]
Potekajo tudi poskusi zajezitve širjenja virusa Zika s pomočjo komarjev, namerno okuženih z ustrezno vrsto Wolbachie.[8] Študija iz leta 2016 je namreč pokazala, da Wolbachia lahko pomaga pri omejitvi širjenja virusa v Braziliji.[9]
Oktobra 2016 so objavili podatek, da sta vladi Kolumbije in Brazilije namenili 18 milijonov ameriških dolarjev za širjenje okuženih komarjev, ki naj bi preprečili širjenje virusov Zika in mrzlice denge. Akcija naj bi se začela izvajati v začetku leta 2017.[10]
Julija 2017 je Googlovo podjetje Verily objavilo novico, da bo za preprečevanje širjenja virusa Zika v Kalifornijo, v naravo izpustilo okoli 20 milijonov komarjev, okuženih z Wolbachio. [11][12]
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Arguing that W. melophagi should be transferred to the genus Bartonella
- Dumler JS, Barbet AF, Bekker CP, in sod. (november 2001). »Reorganization of genera in the families Rickettsiaceae and Anaplasmataceae in the order Rickettsiales: unification of some species of Ehrlichia with Anaplasma, Cowdria with Ehrlichia and Ehrlichia with Neorickettsia, descriptions of six new species combinations and designation of Ehrlichia equi and 'HGE agent' as subjective synonyms of Ehrlichia phagocytophila«. Int. J. Syst. Evol. Microbiol. 51 (Pt 6): 2145–65. doi:10.1099/00207713-51-6-2145. PMID 11760958.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - Lo N, Paraskevopoulos C, Bourtzis K, in sod. (Marec 2007). »Taxonomic status of the intracellular bacterium Wolbachia pipientis«. Int. J. Syst. Evol. Microbiol. 57 (Pt 3): 654–7. doi:10.1099/ijs.0.64515-0. PMID 17329802.
- Dumler JS, Barbet AF, Bekker CP, in sod. (november 2001). »Reorganization of genera in the families Rickettsiaceae and Anaplasmataceae in the order Rickettsiales: unification of some species of Ehrlichia with Anaplasma, Cowdria with Ehrlichia and Ehrlichia with Neorickettsia, descriptions of six new species combinations and designation of Ehrlichia equi and 'HGE agent' as subjective synonyms of Ehrlichia phagocytophila«. Int. J. Syst. Evol. Microbiol. 51 (Pt 6): 2145–65. doi:10.1099/00207713-51-6-2145. PMID 11760958.
- ↑ Arguing that W. persica should be transferred to the genus Francisella
- Forsman M, Sandström G, Sjöstedt A (Januar 1994). »Analysis of 16S ribosomal DNA sequences of Francisella strains and utilization for determination of the phylogeny of the genus and for identification of strains by PCR«. Int. J. Syst. Bacteriol. 44 (1): 38–46. doi:10.1099/00207713-44-1-38. PMID 8123561.
- Noda H, Munderloh UG, Kurtti TJ (Oktober 1997). »Endosymbionts of ticks and their relationship to Wolbachia spp. and tick-borne pathogens of humans and animals«. Appl. Environ. Microbiol. 63 (10): 3926–32. PMC 168704. PMID 9327557. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. novembra 2019. Pridobljeno 23. februarja 2018.
- Niebylski ML, Peacock MG, Fischer ER, Porcella SF, Schwan TG (Oktober 1997). »Characterization of an endosymbiont infecting wood ticks, Dermacentor andersoni, as a member of the genus Francisella«. Appl. Environ. Microbiol. 63 (10): 3933–40. PMC 168705. PMID 9327558. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. novembra 2019. Pridobljeno 23. februarja 2018.
- ↑ Most Wolbachia species cannot be cultured outside of their eukaryotic host and so have not been given formal latin names.
- ↑ Werren, J.H.; Guo, L; Windsor, D. W. (1995). »Distribution of Wolbachia among neotropical arthropods«. Proceedings of the Royal Society B. 262 (1364): 197–204. Bibcode:1995RSPSB.262..197W. doi:10.1098/rspb.1995.0196.
- ↑ Kozek, Wieslaw J.; Rao, Ramakrishna U. (2007). »The Discovery of Wolbachia in Arthropods and Nematodes – A Historical Perspective«. Issues in Infectious Diseases. Issues in Infectious Diseases. 5 (Wolbachia: A Bug’s Life in another Bug): 1–14. doi:10.1159/000104228. ISBN 3-8055-8180-7.
- ↑ Simmons CP; Farrar JJ; Nguyen vV; Wills B (april 2012). »Dengue«. N Engl J Med. 366 (15): 1423–32. doi:10.1056/NEJMra1110265. PMID 22494122.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »'Bug' could combat dengue fever«. BBC NEWS. British Broadcasting Corporation. 2. januar 2009.
- ↑ Jason Gale (4. februar 2016). »The Best Weapon for Fighting Zika? More Mosquitoes«. Bloomberg.com.
- ↑ http://www.cell.com/cell-host-microbe/fulltext/S1931-3128%2816%2930157-3
- ↑ »Wolbachia efforts ramp up to fight Zika in Brazil, Colombia«.
- ↑ Buhr, Sarah. »Google's life sciences unit is releasing 20 million bacteria-infected mosquitoes in Fresno«. TechCrunch. Oath Inc. Pridobljeno 14. julija 2017.
- ↑ Mullin, Emily. »Verily Robot Will Raise 20 Million Sterile Mosquitoes for Release in California«. MIT Technology Review. MIT Technology Review. Pridobljeno 17. julija 2017.
