Wikipedija:Anketa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Wikipedija ni demokracija in glasovanja niso nadomestilo za pogovor. Odločitve naj se ne sprejemajo kot strogi zakoni večine, temveč s soglasjem.

Včasih pa je kot pomoč pri ugotavljanju podpore različnim možnostim vendarle koristno izvesti anketo. Ankete se ne bi smele nikoli obravnavati kot zavezujoče.

Prednosti anket[uredi | uredi kodo]

Ankete so lahko orodje za hitro sondiranje javnega mnenja. Sodelavcem naj dajo možnost, da na preprost način izrazijo svojo podporo ali nasprotovanje in ga ustrezno utemeljijo. Poziv k anketi lahko sproži razpravo. To ni neuspeh, temveč pomeni, da odločitev ni premočrtna, kar smo z anketo pravzaprav želeli ugotoviti.

Wikipedija ni eksperiment z demokracijo. Glavni način iskanja soglasja je pogovor in ne glasovanje. V težavnih primerih se lahko kot pomoč pri določanju soglasja izvedejo ankete, vendar pa jih je treba uporabljati previdno in jih ne smemo obravnavati kot zavezujočih.

Včasih pa je kot pripomoček pri doseganju soglasja in kazalnik, katere možnosti imajo največjo podporo, pri čem vendarle uporabno izvesti mnenjsko raziskavo. Takih raziskav ne bi smeli nikoli jemati kot zavezujoče.

Anketa ni zavezujoča oz. ni način, s katerim bi sodelavce nasprotnega mnenja prisilili, da sklonijo glavo pred večino. Tudi če neko možnost podpira zelo veliko ljudi, le nekateri je ne, to ne pomeni, da je mnenje večine s tem »sprejeto«. Pač pa pomeni, da se nekateri ne strinjajo in se je treba o tem pogovoriti.

Če poskušate svoje mnenje uveljaviti z glasovanjem, pričakujte hudo nasprotovanje, komentarje v slogu »glasovanja so sebična in neumna« in neupoštevanje rezultatov.

Priprava ankete[uredi | uredi kodo]

Pri pripravi ankete si lahko pomagate z naslednjimi smernicami. Te nikakor niso zavezujoče.

  1. Anketo lahko o kateri koli temi začne kateri koli Wikipedijec, vendar pa so prizadevanja za dosego soglasja mnogo mnogo boljša in bi jim morali slediti, tudi kadar je to najteže.
  2. Pred začetkom ankete je treba doseči soglasje o njej. Pri tem si vzemite okrog teden dni časa.
  3. Ankete so namenjene ugotavljanju stopnje soglasja in ne »iskanju resnice«.
  4. K zaključku v sprejemljivem času lahko prispeva določitev konca ankete.
  5. Ko se anketa začne, se naj bi zastavljena vprašanja in besedilo ankete ne spreminjali več. Kadar pa se komu zdi, da je tekoča anketa resno zgrešena, je to navadno znak, da je bil korak 2 slabo opravljen.
  6. Če je mnenje večinoma soglasno, večja manjšina pa nasprotuje, si prizadevajte poiskati rešitev, ki jo bo lahko sprejelo toliko ljudi, kolikor je le mogoče.
  7. Ob več razdelkih za in proti v anketi je navigacija pogosto otežkočena, povzetki urejanja v slogu
     ( za - ta možnost je najboljša)
    pa otežkočajo spremljanje ankete na spisku nadzorov. Premislite o uporabi natančnih naslovov.

Etiketa[uredi | uredi kodo]

Kadar komentirate na pogovornih straneh in prosite za mnenje izkušene urejevalce, pazite, da se izražate na način, ki je kar se da nepristranski. Zgled:

  • Dobro: »Hej, Vinko, bi nam lahko dal kakšen nasvet pri tej debati? Mislim, da bi nam lahko koristil."
  • Slabo: »Še en poskus vsiljevanja pristranskosti - pomagaj nam!«

Zgled ankete[uredi | uredi kodo]

Opomba: to je le en način organizacije ankete. V drugačnih okoliščinah bi bilo morda bolje uporabiti drugačen pristop.

Po možnost, ki jo podpirate, se podpišite s štirimi tildami (~~~~) in dodajte kratek komentar. Če vam ustreza več kot ena možnost, se lahko podpišete na več mest. Daljši komentarji spadajo na dno ankete, v razdelek »Komentarji«, kratki pa so lahko tudi v sami anketi.

Komentarji[uredi | uredi kodo]

Komentarji v zvezi z anketo spadajo sem. Če so dolgi, jih bomo morda prestavili na pogovorno stran.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]