Pojdi na vsebino

Vulkani Kamčatke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vulkani Kamčatke
Vulkan Korjakski se dviga nad Petropavlovsk-Kamčatski
Unescova svetovna dediščina
LegaKamčatski okraj, Rusija
Koordinati56°20′N 158°30′E / 56.333°N 158.500°E / 56.333; 158.500
Površina3.830.200 ha
Vključuje
  1. Strogi naravni rezervat Kronocki
  2. Rezervat za divje živali Južne Kamčatke
  3. Regionalni naravni park Naličevo
  4. Regijski naravni park Bistrinski
  5. Regionalni naravni park Južna Kamčatka
  6. Regionalni naravni park Klučevskoj
Kriterij
Naravni: (vii)(viii)(ix)(x)
Referenca765bis
Vpis1996 (20. zasedanje)
Razširitve2001
Ta fotografija astronavta pprikazuje nekaj vulkanov na ruskem polotoku Kamčatka.
Ta slika Landsata ponazarja vulkanske značilnosti nedavnih tokov na vulkanih Županovski in Dzenzurski.

Vulkani Kamčatke so velika skupina vulkanov na polotoku Kamčatka v vzhodni Rusiji. Reko Kamčatko in okoliško osrednjo stransko dolino obdajajo veliki vulkanski pasovi, ki vsebujejo okoli 160 vulkanov, od katerih jih je 29 še aktivnih. Polotok ima visoko gostoto vulkanov in z njimi povezanih vulkanskih pojavov, pri čemer je od 29 aktivnih vulkanov vključenih šest na Unescov seznam svetovne dediščine v skupini Vulkani Kamčatke, večina na polotoku Kamčatka.[1]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Najvišji vulkan je Ključevska Sopka (4750 m), največji aktivni vulkan na severni polobli[2], medtem ko je najbolj presenetljiv Kronocki, za čigar popoln stožec sta slavna vulkanologa Robert in Barbara Decker dejala, da je glavni kandidat za najlepši vulkan na svetu. Nekoliko bolj dostopni so trije vulkani, ki so vidni iz Petropavlovsk-Kamčatskega: Korjakski, Avačinski in Kozelski. V središču Kamčatke je svetovno znana Evrazijska Dolina gejzirjev, ki jo je junija 2007 delno uničil ogromen blatni plaz.[3]

Zaradi Kurilsko-Kamčatskega tektonskega jarka se dokaj pogosto pojavljajo globoko žariščni potresni dogodki in cunamiji. Ob obali se je 16. oktobra 1737 in 4. novembra 1952 zgodil par meganarivnih potresov z magnitudo ≈9,3 oziroma 8,2.[4] Veriga plitvih potresov je bila zabeležena šele aprila 2006. Pomemben potres z magnitudo 7,7 s plitko globino 10 kilometrov se je zgodil v Tihem oceanu, 202 km ESE od Nikolskega, 18. julija 2017.[5]

Seznam vulkanov od severa do juga

[uredi | uredi kodo]
Vulkani osrednjega območja
ImeVišina (m)koordinate
Lettunup134058°24′N 161°05′E / 58.40°N 161.08°E / 58.40; 161.08 (Iettunup)
Vojampolski122558°22′N 160°37′E / 58.37°N 160.62°E / 58.37; 160.62 (Voyampolsky)
Severni193658°17′N 160°52′E / 58.28°N 160.87°E / 58.28; 160.87 (Severny)
Snegovoj216958°12′N 160°58′E / 58.20°N 160.97°E / 58.20; 160.97 (Snegovoy)
Ostri255258°11′N 160°49′E / 58.18°N 160.82°E / 58.18; 160.82 (Ostry)
Spokojni217158°08′N 160°49′E / 58.13°N 160.82°E / 58.13; 160.82 (Spokoiny)
Iktunup230058°05′N 160°46′E / 58.08°N 160.77°E / 58.08; 160.77 (Iktunup)
Snežni216958°01′N 160°45′E / 58.02°N 160.75°E / 58.02; 160.75 (Snezhniy)
Atlasova ali Nilgimelkin176457°58′N 160°39′E / 57.97°N 160.65°E / 57.97; 160.65 (Atlasova)
Beli208057°53′N 160°32′E / 57.88°N 160.53°E / 57.88; 160.53 (Bely)
Alngej185357°42′N 160°24′E / 57.70°N 160.40°E / 57.70; 160.40 (Alngey)
Uka164357°42′N 160°35′E / 57.70°N 160.58°E / 57.70; 160.58 (Uka)
Jelovski138157°32′N 160°32′E / 57.53°N 160.53°E / 57.53; 160.53 (Yelovsky)
Šišel252557°27′N 160°22′E / 57.45°N 160.37°E / 57.45; 160.37 (Shishel)
Meždusopočni164157°28′N 160°15′E / 57.47°N 160.25°E / 57.47; 160.25 (Mezhdusopochny)
Titila155957°24′N 160°06′E / 57.40°N 160.10°E / 57.40; 160.10 (Titila)
Gorni Institute212557°20′N 160°12′E / 57.33°N 160.20°E / 57.33; 160.20 (Gorny Institute)
Tuzovskij153357°19′N 159°58′E / 57.32°N 159.97°E / 57.32; 159.97 (Tuzovsky)
Leutongej133357°18′N 159°50′E / 57.30°N 159.83°E / 57.30; 159.83 (Leutongey)
Sedankinski124157°14′N 160°05′E / 57.23°N 160.08°E / 57.23; 160.08 (Sedankinsky)
Fedotič96557°08′N 160°24′E / 57.13°N 160.40°E / 57.13; 160.40 (Fedotych)
Kebenej152757°06′N 159°56′E / 57.10°N 159.93°E / 57.10; 159.93 (Kebeney)
Kizimen237655°07′48″N 160°19′12″E / 55.130°N 160.32°E / 55.130; 160.32 (Kizimen)
  • skupina Ključevska Sopka
  • Kronocki
  • skupina Avačinskaja
    • Aag
    • Arik
    • Korjakski
    • Avačinski
    • Kozelski
  • Ksudač
  • Iljinski
  • Kambalni
  • Karimski kamčatkin najbolj aktiven vulkan, ki nenehno bruha

Izven zaporedja:

  • Tolbačik
  • Komarov
  • Županovski

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. World Heritage (1996). »Volcanoes of Kamchatka«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 12. maja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2008.
  2. »Press Releases – Public Affairs Office – The University of Nottingham«. Arhivirano iz spletišča dne 10. februarja 2009. Pridobljeno 30. januarja 2022.
  3. The World Wildlife Fund (2007). »Natural Wonder of the World Transformed within Hours, says World Wildlife Fund«. Earth Times. Pridobljeno 20. februarja 2008.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev (povezava)
  4. »The 4 November 1952 Kamchatka Earthquake and Tsunami«. Australian Government Bureau of Meteorology. Pridobljeno 20. februarja 2008.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev (povezava)
  5. »M 7.7 – 202km ESE of Nikol'skoye, Russia«. United States Geological Survey. Pridobljeno 30. januarja 2018.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]