Pojdi na vsebino

Vulkani Kamčatke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vulkani Kamčatke
Vulkan Korjakski se dviga nad Petropavlovsk-Kamčatski
Unescova svetovna dediščina
LegaKamčatski okraj, Rusija
Koordinati56°20′N 158°30′E / 56.333°N 158.500°E / 56.333; 158.500
Površina3.830.200 ha
Vključuje
  1. Strogi naravni rezervat Kronocki
  2. Rezervat za divje živali Južne Kamčatke
  3. Regionalni naravni park Naličevo
  4. Regijski naravni park Bistrinski
  5. Regionalni naravni park Južna Kamčatka
  6. Regionalni naravni park Klučevskoj
Kriterij
Naravni: (vii)(viii)(ix)(x)
Referenca765bis
Vpis1996 (20. zasedanje)
Razširitve2001
Ta fotografija astronavta pprikazuje nekaj vulkanov na ruskem polotoku Kamčatka.
Ta slika Landsata ponazarja vulkanske značilnosti nedavnih tokov na vulkanih Županovski in Dzenzurski.

Vulkani Kamčatke so velika skupina vulkanov na polotoku Kamčatka v vzhodni Rusiji. Reko Kamčatko in okoliško osrednjo stransko dolino obdajajo veliki vulkanski pasovi, ki vsebujejo okoli 160 vulkanov, od katerih jih je 29 še aktivnih. Polotok ima visoko gostoto vulkanov in z njimi povezanih vulkanskih pojavov, pri čemer je od 29 aktivnih vulkanov vključenih šest na Unescov seznam svetovne dediščine v skupini Vulkani Kamčatke, večina na polotoku Kamčatka.[1]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Najvišji vulkan je Ključevska Sopka (4750 m), največji aktivni vulkan na severni polobli[2], medtem ko je najbolj presenetljiv Kronocki, za čigar popoln stožec sta slavna vulkanologa Robert in Barbara Decker dejala, da je glavni kandidat za najlepši vulkan na svetu. Nekoliko bolj dostopni so trije vulkani, ki so vidni iz Petropavlovsk-Kamčatskega: Korjakski, Avačinski in Kozelski. V središču Kamčatke je svetovno znana Evrazijska Dolina gejzirjev, ki jo je junija 2007 delno uničil ogromen blatni plaz.[3]

Zaradi Kurilsko-Kamčatskega tektonskega jarka se dokaj pogosto pojavljajo globoko žariščni potresni dogodki in cunamiji. Ob obali se je 16. oktobra 1737 in 4. novembra 1952 zgodil par meganarivnih potresov z magnitudo ≈9,3 oziroma 8,2.[4] Veriga plitvih potresov je bila zabeležena šele aprila 2006. Pomemben potres z magnitudo 7,7 s plitko globino 10 kilometrov se je zgodil v Tihem oceanu, 202 km ESE od Nikolskega, 18. julija 2017.[5]

Seznam vulkanov od severa do juga

[uredi | uredi kodo]
Vulkani osrednjega območja
Ime Višina (m) koordinate
Lettunup 1340 58°24′N 161°05′E / 58.40°N 161.08°E / 58.40; 161.08 (Iettunup)
Vojampolski 1225 58°22′N 160°37′E / 58.37°N 160.62°E / 58.37; 160.62 (Voyampolsky)
Severni 1936 58°17′N 160°52′E / 58.28°N 160.87°E / 58.28; 160.87 (Severny)
Snegovoj 2169 58°12′N 160°58′E / 58.20°N 160.97°E / 58.20; 160.97 (Snegovoy)
Ostri 2552 58°11′N 160°49′E / 58.18°N 160.82°E / 58.18; 160.82 (Ostry)
Spokojni 2171 58°08′N 160°49′E / 58.13°N 160.82°E / 58.13; 160.82 (Spokoiny)
Iktunup 2300 58°05′N 160°46′E / 58.08°N 160.77°E / 58.08; 160.77 (Iktunup)
Snežni 2169 58°01′N 160°45′E / 58.02°N 160.75°E / 58.02; 160.75 (Snezhniy)
Atlasova ali Nilgimelkin 1764 57°58′N 160°39′E / 57.97°N 160.65°E / 57.97; 160.65 (Atlasova)
Beli 2080 57°53′N 160°32′E / 57.88°N 160.53°E / 57.88; 160.53 (Bely)
Alngej 1853 57°42′N 160°24′E / 57.70°N 160.40°E / 57.70; 160.40 (Alngey)
Uka 1643 57°42′N 160°35′E / 57.70°N 160.58°E / 57.70; 160.58 (Uka)
Jelovski 1381 57°32′N 160°32′E / 57.53°N 160.53°E / 57.53; 160.53 (Yelovsky)
Šišel 2525 57°27′N 160°22′E / 57.45°N 160.37°E / 57.45; 160.37 (Shishel)
Meždusopočni 1641 57°28′N 160°15′E / 57.47°N 160.25°E / 57.47; 160.25 (Mezhdusopochny)
Titila 1559 57°24′N 160°06′E / 57.40°N 160.10°E / 57.40; 160.10 (Titila)
Gorni Institute 2125 57°20′N 160°12′E / 57.33°N 160.20°E / 57.33; 160.20 (Gorny Institute)
Tuzovskij 1533 57°19′N 159°58′E / 57.32°N 159.97°E / 57.32; 159.97 (Tuzovsky)
Leutongej 1333 57°18′N 159°50′E / 57.30°N 159.83°E / 57.30; 159.83 (Leutongey)
Sedankinski 1241 57°14′N 160°05′E / 57.23°N 160.08°E / 57.23; 160.08 (Sedankinsky)
Fedotič 965 57°08′N 160°24′E / 57.13°N 160.40°E / 57.13; 160.40 (Fedotych)
Kebenej 1527 57°06′N 159°56′E / 57.10°N 159.93°E / 57.10; 159.93 (Kebeney)
Kizimen 2376 55°07′48″N 160°19′12″E / 55.130°N 160.32°E / 55.130; 160.32 (Kizimen)
  • skupina Ključevska Sopka
  • Kronocki
  • skupina Avačinskaja
    • Aag
    • Arik
    • Korjakski
    • Avačinski
    • Kozelski
  • Ksudač
  • Iljinski
  • Kambalni
  • Karimski kamčatkin najbolj aktiven vulkan, ki nenehno bruha

Izven zaporedja:

  • Tolbačik
  • Komarov
  • Županovski

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. World Heritage (1996). »Volcanoes of Kamchatka«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 12. maja 2021. Pridobljeno 20. februarja 2008.
  2. »Press Releases – Public Affairs Office – The University of Nottingham«. Arhivirano iz spletišča dne 10. februarja 2009. Pridobljeno 30. januarja 2022.
  3. The World Wildlife Fund (2007). »Natural Wonder of the World Transformed within Hours, says World Wildlife Fund«. Earth Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. julija 2012. Pridobljeno 20. februarja 2008.
  4. »The 4 November 1952 Kamchatka Earthquake and Tsunami«. Australian Government Bureau of Meteorology. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. julija 2012. Pridobljeno 20. februarja 2008.
  5. »M 7.7 – 202km ESE of Nikol'skoye, Russia«. United States Geological Survey. Pridobljeno 30. januarja 2018.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]