Volnatoglavi osat
| Volnatoglavi osat | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Cirsium eriophorum (L.) Scop. | ||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||
|
Carduus eriophorus - L. |
Volnatoglavi osat (znanstveno ime Cirsium eriophorum) je tudi več kot 2 m visoka bodeča dvoletnica, ki raste na apnenčastih tleh na prisojnih pobočjih ob robu gozdov in po gozdnih posekah.
Se močno razlikuje od drugih vrst osatov saj ima značilno obliko koškov. Raste predvsem v višjih legah.
Opis rastline[uredi | uredi kodo]
Steblo nosi liste, ki so na spodnji strani belo polsteni, in velike cvetne koške z rdeče vijoličastimi cvetovi. Cvetne koške prekriva gost puh, ki spominja na pajčevino. Na Slovenskem cvete od julija do septembra. Cvetovi so dvospolni (imajo ženske in moške organe). Oprašujejo jih čebele, muhe, metulji in hrošči. Rastlina je samoplodna.
Rastlina ima rada peščeno in ilovnato zemljo. Ne raste v senčnatih predelih. Zahteva vlažno prst.
Razširjenost[uredi | uredi kodo]
Volnatoglavi osat je razširjen v osrednji Evropi, od Velike Britanije, Francije in Nizozemske do Balkana in Zgornje Volge.
Najdemo ga na travnikih, na odprtem grmičevju in obcestni robovih na apnenčasti zemlji.
Užitni deli[uredi | uredi kodo]
- cvet (kuhan)
- mladi listi (surovi)
- mlado steblo (surovo ali kuhano) - steblo se olupi in namoči v vodi, da se odstrani grenkoba.
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Gojitev[uredi | uredi kodo]
Rastlina se goji brez težav in uspeva v občajni vrtni zemlji na soncu.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Rastlinski svet 2, semenovke, H.C.D. de Wit, Mladinska knjiga, 1978
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
