Volilni molk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Volilni molk je zakonsko določeno obdobje pred in med volitvami, ko je prepovedano pozivati volivce, da naj volijo za določeno stranko oz. izvajati volilno kampanjo. Namen je posamezniku zagotoviti čas za nemoten razmislek o volilnih preferencah. Slovenija je med letoma 1988 in 2016 poznala eno najstrožjih ureditev volilnega molka, kjer je bilo na dan pred glasovanjem in na dan glasovanja prepovedano vsako omenjanje kandidata, pri katerem bi o kandidatu govorili z naklonjenostjo ali kritično. Prepoved plačane propagande in oglaševanja poznajo v Franciji in nekaterih vzhodno-evropskih demokracijah. V večini evropskih držav je propaganda tudi na dan glasovanja neomejena.

Slovenija[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji je volilni molk opredeljen v Zakonu o volilni kampanji in v Zakonu o volilni in referendumski kampanji, predvsem v 2. členu, 1. alineju: Volilna kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Ker v Sloveniji volitve potekajo v nedeljo, tako volilni molk velja za celotno soboto in za nedeljo do zaprtja volišč. Do leta 2016 so Inšpektorat MNZ in sodišča kanzovala skoraj vsako omenjanje kandidatov in strank na dan pred glasovanjem in na dan glasovanja, saj so objavo mnenj o kandidatih štela za propagando.[1]

Vrhovno sodišče RS je s sodbo IV Ips 31/2016 odločilo, da "za pojem propagande je konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande pa vključuje tudi načrtno oziroma sistematično ravnanje. ... Takšna objava pisanja [...] ne zasleduje neposrednega propagadnega namena, upoštevajoč, da bi kršitelj lahko s takšno objavo zasledoval tudi polemični, vedoželjni, običajno pogovorni, znanstveni ali kakšen drug namen [...] Vsaka izjava o trenutnih družbenih oziroma lokalnih razmerah, četudi kritična, še ne pomeni propagande v volilne namene, prav tako pa volilne propagande ne predstavljajo posamične objave takšnih izjav v časopisnih oziroma družbenih omrežjih."[1] Po mnenju pravnikov Jurija Toplaka in Cirila Ribičiča od te sodbe dalje volilnega molka v Sloveniji ni več.[2][1]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "Vrhovno sodišče o volilnem molku: Vsaka izjava še ni propaganda". RTVSLO. Pridobljeno dne 2016-09-27. 
  2. ^ Kolednik, Aleksander (27.9.2016). "Sodišče razveljavilo obsodbo zaradi kršenja volilnega molka na Facebooku". Pridobljeno dne 27.9.2016. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]