Vojnomir Slovan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vojnomir
knez Spodnje Panonije ali knez Karniole?
Vladanje okrog leta 795
Naslednik Ljudevit Posavski?
Rojstvo

Vojnomir Slovan (v izvirniku Wonomyro Sclavo, Uuonomyro Sclavo oziroma Uuonomiro Sclavo)[1] je bil slovanski vojskovodja, ki je v času vojne proti Avarom v letu 795 zavzemal eno od vodilnih mest v frankovski vojski. Njegovega resničnega položaja ne poznamo: lahko je bil le vojskovodja slovanskega porekla, ki je pri Frankih naredil kariero, obstajajo pa možnosti, da je bil knez v srednjeveški Spodnji Panoniji ali knez v Karnioli.

Vojnomir kot vojaški poveljnik[uredi | uredi kodo]

Oglejski patriarh Pavlin II. blagoslavlja Vojnomirovo furlansko-slovansko vojsko, preden se je ta odpravila napast Avare. Upodobitev v oglejski stolnici

V času vojne med Avari in Franki oziroma med avarskim kaganom in frankovskim kraljem Karlom Velikim v letu 795 ali 796 AD, so Furlani in Franki, ki so bili pod poveljstvom furlanskega vojvode Erika in Vojnomirja Slovana, vdrli v Panonijo.[2] Avari niso nudili resnejšega odpora, napadalci so zavzeli mnogo avarskih utrdb.[2] Glede na analizo besedila Annales regni Francorum je zelo verjetno, da je bil prav Vojnomir dejanski vodja tega pohoda.[3]

Nejasnosti v povezavi z Vojnomirom[uredi | uredi kodo]

Nejasnosti v zvezi z Vojnomirom se pojavijo že pri interpretaciji njegovega imena, saj je njegovo pravo ime nemara Zvonimir. Ker v frankovskih virih najdemo zapis Wonomyro (Uuonomiro, Uuonomyro) in ne Vojnomir, in ob dejstvu, da se hrvaški kralj Zvonimir v literaturi pojavlja tudi kot Svinimiro, bi bilo možno, da je potrebno frankovske vire brati kot (S)wonomyro.[4] Viri ne omenjajo iz katere dežele je prišel in kakšen družben položaj je Vojnomir zavzemal med Slovani.[5][4] Obstajajo tri najbolj verjetne hipoteze o njegovem izvoru: hipoteza o vojaški karieri med Franki (s podhipotezo o istrskem poreklu), panonska hipoteza in karniolska hipoteza.[5][6][4]

Vojnomir, slovanski karierist v frankovski vojski[uredi | uredi kodo]

Najbolj verjetna hipoteza je, da je bil Vojnomir zgolj Slovan, ki je naredil kariero v frankovski vojski. Edini vir iz tistega časa (Annales regni Francorum) sporoča, da je bil Vojnomir vojaški voditelj,[7] med tem, ko morebitnega knežjega statusa ne omenja. V preteklosti je večina zgodovinarjev v Vojnomirju videla nekega slovanskega kneza v bližini Furlanije. Vendar je težko verjeti, da bi Franki za svojega vojaškega voditelja sprejeli tujega voditelja- najverjetneje je bil zgolj izjemen človek slovanskega rodu, ki je med Franki naredil vojaško kariero in je bil lahko zgolj Slovan iz Furlanije.[5] Po drugi strani pa ta hipoteza nima dovolj podpore v dodatnih zgodovinskih virih in je klub veliki verjetnosti ne smemo imeti za dejstvo.

Vojnomir, knez v Spodnji Panoniji[uredi | uredi kodo]

Mnogi avtorji imajo Vojnomira za frankovskega zaveznika, ki je bil knez panonskih Slovanov na področju stare Spodnje Panonije (to je na območju današnje severne Hrvaške).[8] Po tej hipotezi naj bi bil Vojnomir knez na območju Spodnje Panonije, ki naj bi približno med leti 790 in 810 vladal v Slavoniji.[9][10] V vojni proti Avarom naj bi mu po tej hipotezi Franki priskočili na pomoč, v zahvalo za pomoč Karla Velikega pa naj bi potem Vojnomir priznal frankovsko nadoblast in krščansko vero.[10][11][12][13][14].

Vojnomir, knez v Karnioli[uredi | uredi kodo]

Mnogi avtorji v Vojnomirju vidijo kneza iz Karniole.[15]. Eden od argumentov je, da je bila Karniola dežela med Furlanijo in Avarijo, ki naj bi jo prekoračili Franki, zato naj bi bila Karniola naravni kandidat za deželo kneza Vojnomirja.[16] Karniolci so tudi ravno prav sovražili Avare.[2][5] Panonski Slovani naj bi bili podrejeni Avarom, med tem ko naj bi bili Karniolci že vsaj od leta 791 podrejeni Frankom, a ob ohranitvi notranje avtonomije z domačimi knezi, ki so se obdržali vse do upora Ljudevita Posavskega.[2][7] Toda čeprav Slovani v Dalmaciji še niso podrejeni Frankom, so Slovani v Panoniji dejansko lahko postali podložni Frankom že leta 791.[3]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kos Milko (1902): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Ljubljana, Leonova družba. Str. 294.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 Kos Milko (1902): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Ljubljana, Leonova družba. Str. 293.
  3. ^ 3,0 3,1 Šišić Ferdo (1902). Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Zagreb, Nakladni zavod matice Hrvatske. Str. 304-305.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 Nenad, Labus (2000): Tko je ubio vojvodu Erika. Iz: 'Iz: Šanjek Franjo (ur): Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. Sv. 42. Str. 10.
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 5,3 Štih, Peter (2001). Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Page 41-42.
  6. ^ Voje, Ignacij( 1994). Nemirni Balkan: Zgodovinski pregled od 6. Do 18. Stoletja. Ljubljana, DZS. Str. 47.
  7. ^ 7,0 7,1 Grafenauer Bogo: Vojnomir
  8. ^ takšno hipotezo zastopajo npr. F. Šišić, J. Šidak, N. Klaić and L. Margetić. Iz: Grafenauer Bogo: Vojnomir
  9. ^ Mladjov, Ian. "Croatian Rulers" (PDF). Pridobljeno dne 2007-10-05. 
  10. ^ 10,0 10,1 Baricevic, Karl. "Royal Croatia". Pridobljeno dne 2007-10-05. 
  11. ^ Dvornik, Francis (1956). The Slavs. American Academy of Arts and Sciences. 
  12. ^ Riché, Pierre (1993). The Carolingians: A Family Who Forged Europe. University of Pennsylvania Press. ISBN 0812213424. 
  13. ^ "Speculum". Journal of Medieval Studies (Medieval Academy of America) 20. 1945. 
  14. ^ Wiet, Gaston (1975). The Great Medieval Civilizations. Allen and Unwin. 
  15. ^ npr. W. Pohl, H. Krahwinkler, R. Bratož, F. Kos, M. Kos, B. Grafenauer. Iz: Štih, Peter (2001). Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Str. 41-42; in iz: Grafenauer Bogo: Vojnomir
  16. ^ Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 64.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]