Pojdi na vsebino

Vojnomir Slovan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vojnomir
knez Spodnje Panonije ? ali knez Karniole?
Vladanjeokrog leta 795
NaslednikLjudevit Posavski?
Rojstvo8. stoletje
Poklicaristokrat

Vojnomir Slovan (v izvirniku Wonomyro Sclavo, Uuonomyro Sclavo oziroma Uuonomiro Sclavo)[1] je bil slovanski vojskovodja, ki je v času vojne proti Avarom v letu 795 zavzemal eno od vodilnih mest v frankovski vojski. Njegovega resničnega položaja ne poznamo: lahko je bil le vojskovodja slovanskega porekla, ki je pri Frankih naredil kariero, obstajajo pa možnosti, da je bil knez v srednjeveški Spodnji Panoniji ali knez v Karnioli.

Vojnomir kot vojaški poveljnik

[uredi | uredi kodo]
Oglejski patriarh Pavlin II. blagoslavlja Vojnomirovo furlansko-slovansko vojsko, preden se je ta odpravila napast Avare. Upodobitev v oglejski stolnici

V času vojne med Avari in Franki oziroma med avarskim kaganom in frankovskim kraljem Karlom Velikim v letu 795 ali 796, so Furlani in Franki, ki so bili pod poveljstvom furlanskega vojvode Erika in Vojnomirja Slovana, vdrli v Panonijo.[2] Avari niso nudili resnejšega odpora, napadalci so zavzeli mnogo avarskih utrdb.[2] Glede na analizo besedila Annales regni Francorum je zelo verjetno, da je bil prav Vojnomir dejanski vodja tega pohoda.[3]

Nejasnosti v povezavi z Vojnomirom

[uredi | uredi kodo]

Nejasnosti v zvezi z Vojnomirom se pojavijo že pri interpretaciji njegovega imena, saj je njegovo pravo ime nemara Zvonimir. Ker v frankovskih virih najdemo zapis Wonomyro (Uuonomiro, Uuonomyro) in ne Vojnomir, in ob dejstvu, da se hrvaški kralj Zvonimir v literaturi pojavlja tudi kot Svinimiro, bi bilo možno, da je potrebno frankovske vire brati kot (S)wonomyro.[4] Viri ne omenjajo iz katere dežele je prišel in kakšen družben položaj je Vojnomir zavzemal med Slovani.[5][4] Obstajajo tri najbolj verjetne hipoteze o njegovem izvoru: hipoteza o vojaški karieri med Franki (s podhipotezo o istrskem poreklu), panonska hipoteza in karniolska hipoteza.[5][6][4]

Vojnomir, slovanski karierist v frankovski vojski

[uredi | uredi kodo]

Najbolj verjetna hipoteza je, da je bil Vojnomir zgolj Slovan, ki je naredil kariero v frankovski vojski. Edini vir iz tistega časa (Annales regni Francorum) sporoča, da je bil Vojnomir vojaški voditelj,[7] med tem, ko morebitnega knežjega statusa ne omenja. V preteklosti je večina zgodovinarjev v Vojnomirju videla nekega slovanskega kneza v bližini Furlanije. Vendar je težko verjeti, da bi Franki za svojega vojaškega voditelja sprejeli tujega voditelja; najverjetneje je bil zgolj izjemen človek slovanskega rodu, ki je med Franki naredil vojaško kariero in je bil lahko zgolj Slovan iz Furlanije.[5] Po drugi strani pa ta hipoteza nima dovolj podpore v dodatnih zgodovinskih virih in je klub veliki verjetnosti ne smemo imeti za dejstvo.

Vojnomir, knez v Spodnji Panoniji

[uredi | uredi kodo]

Mnogi avtorji imajo Vojnomira za frankovskega zaveznika, ki je bil knez panonskih Slovanov na področju stare Spodnje Panonije (to je na območju današnje severne Hrvaške).[8] Po tej hipotezi naj bi bil Vojnomir knez na območju Spodnje Panonije, ki naj bi približno med leti 790 in 810 vladal v Slavoniji.[9][10] V vojni proti Avarom naj bi mu po tej hipotezi Franki priskočili na pomoč, v zahvalo za pomoč Karla Velikega pa naj bi potem Vojnomir priznal frankovsko nadoblast in krščansko vero.[10][11][12][13][14]

Vojnomir, knez v Karnioli

[uredi | uredi kodo]

Mnogi avtorji v Vojnomirju vidijo kneza iz Karniole.[15] Eden od argumentov je, da je bila Karniola dežela med Furlanijo in Avarijo, ki naj bi jo prekoračili Franki, zato naj bi bila Karniola naravni kandidat za deželo kneza Vojnomirja.[16] Karniolci so tudi ravno prav sovražili Avare.[2][5] Panonski Slovani naj bi bili podrejeni Avarom, med tem ko naj bi bili Karniolci že vsaj od leta 791 podrejeni Frankom, a ob ohranitvi notranje avtonomije z domačimi knezi, ki so se obdržali vse do upora Ljudevita Posavskega.[2][7] Toda čeprav Slovani v Dalmaciji še niso podrejeni Frankom, so Slovani v Panoniji dejansko lahko postali podložni Frankom že leta 791.[3]

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Kos Milko (1902): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Ljubljana, Leonova družba. Str. 294.
  2. 1 2 3 4 Kos Milko (1902): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Ljubljana, Leonova družba. Str. 293.
  3. 1 2 Šišić Ferdo (1902). Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Zagreb, Nakladni zavod matice Hrvatske. Str. 304-305.
  4. 1 2 3 Nenad, Labus (2000): Tko je ubio vojvodu Erika. Iz: 'Iz: Šanjek Franjo (ur): Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. Sv. 42. Str. 10.
  5. 1 2 3 4 Štih, Peter (2001). Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Page 41-42.
  6. Voje, Ignacij( 1994). Nemirni Balkan: Zgodovinski pregled od 6. Do 18. Stoletja. Ljubljana, DZS. Str. 47.
  7. 1 2 Grafenauer Bogo: Vojnomir Arhivirano 2011-08-23 na Wayback Machine.
  8. takšno hipotezo zastopajo npr. F. Šišić, J. Šidak, N. Klaić and L. Margetić. Iz: Grafenauer Bogo: Vojnomir Arhivirano 2011-08-23 na Wayback Machine.
  9. Mladjov, Ian. »Croatian Rulers« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. marca 2016. Pridobljeno 5. oktobra 2007.
  10. 1 2 Baricevic, Karl. »Royal Croatia«. Pridobljeno 5. oktobra 2007.
  11. Dvornik, Francis (1956). The Slavs. American Academy of Arts and Sciences.
  12. Riché, Pierre (1993). The Carolingians: A Family Who Forged Europe. University of Pennsylvania Press. ISBN 0812213424.
  13. »Speculum«. Journal of Medieval Studies. Medieval Academy of America. 20. 1945. {{navedi časopis}}: |access-date= potrebuje |url= (pomoč)
  14. Wiet, Gaston (1975). The Great Medieval Civilizations. Allen and Unwin.
  15. npr. W. Pohl, H. Krahwinkler, R. Bratož, F. Kos, M. Kos, B. Grafenauer. Iz: Štih, Peter (2001). Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Str. 41-42; in iz: Grafenauer Bogo: Vojnomir Arhivirano 2011-08-23 na Wayback Machine.
  16. Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 64.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]