Mitridatske vojne

Mitridatske vojne, oboroženi spopadi med Rimsko republiko in Pontskim kraljestvom in njegovimi zavezniki na ozemlju Grčije, Male Azije in Bližnjega Vzhoda od leta 88 do 63 pr. n. št.. Ime so dobile po pontskem kralju Mitridatu VI.. Vzrok zanje so bili Mitridatovi poskusi, da bi svoje kraljestvo razširil na ozemlje, ki je bilo v rimski interesni sferi, pa tudi nezadovoljstvo tamkajšnjih prebivalcev z rimsko oblastjo. Vojne so bile dolge in izčrpavajoče. Končale so se z zmago Rima in razširitvijo njegove hegemonije na Malo Azijo, Sirijo, Levant in Armenijo. Dolgoročne posledice vojn so prizadele tudi Rim, kjer so postale povod za strankarske spore, ki so prerasli v državljanske vojne. Nagel priliv bogastva in vpliv brezobzirnih posameznikov je privedel do postopnega izginjanja republike in njene pretvorbe v cesarstvo.

• Prva mitridatska vojna (88-84 pr. n. št.). Rimskim legijam so poveljevali Lucij Kornelij Sula, Lucij Valerij Flak in Gaj Flavij Fimbrija. Pomembni sta bili bitki pri Heroneji in Orhomenu leta 86 pr. n. št.. Vojna se je končala z rimsko zmago in podpisom Dardanske mirovne pogodbe leta 85. pr. n. št..

• Druga mitridatska vojna (83-81 pr. n. št.). Rimski vojski je poveljeval Lucij Licinij Murena. Vojna se končala z rimskim porazom in umikom in sklenitvijo sporazuma, ki je priznal status quo ante bellum.

• Tretja mitridatska vojna (75-63 pr. n. št.). Rimski vojski je od leta 75 do 66 pr. n. št. poveljeval Lucij Licinij Lukul, od leta 66 do 63 pr. n. št. pa Gnej Pompej, Poznan tudi kot Pompej Veliki. Vojna se je končala s prepričljivo rimsko zmago in smrtjo (morda samomorom) Mitridata VI. leta 63 pr. n. št..

Vojska Pontskega kraljestva je bila uničena, Rimljani pa so utrdili svojo oblast v Mali Aziji.