Vnetni rak dojke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Vnetni rak dojk)
Vnetni rak dojke
Specialnostonkologija
Simptomivnetno spremenjena koža na dojki (pordela, otekla in otrdela), slabo omejen ali netipen tumor[1][2]
Diferencialne diagnozecelulitis dojke, mastitis[3]
Zdravljenjekemoterapija, tarčna zdravila, kirurško zdravljenje (mastektomija), obsevanje[3][4]

Vnetni rak dojke je redka oblika agresivnega, lokalno napredovalega raka dojke z značilno vnetno spremenjeno kožo na prizadeti dojki (pordela, otekla in otrdela, lahko daje vtis pomarančaste kože), s slabo omejenim ali netipnim tumorjem.[1][2] V razvitem svetu predstavlja okoli 1 do 5 % vseh primerov rakov dojke.[4] Gre sicer za vrsto invazivnega duktalnega raka dojke, vendar izkazuje drugačne simptome, ima drugačno prognozo in tudi pristopi zdravljenja se razlikujejo.[5] Vnetni rak dojke nastane na novo v prej normalni dojki, redko pa sta prizadeti obe dojki.[4] V redkih primerih lahko prizadene tudi moške.[6]

Diagnoza temelji na kliničnem pregledu, bolezen pa se potrdi s histopatološkim pregledom vzorca tkiva (dojke in/ali pazdušne bezgavke, kože).[4] V diferencialni diagnostiki prideta v poštev celulitis dojke, mastitis.[3]

V preteklosti je bila prognoza vnetnega raka dojke zaradi njegove agresivnosti zelo slaba. Povprečno preživetje bolnic z vnetnim rakom dojke je bilo leta 1924 na primer le tri mesece. Prognoza se je sčasoma zaradi novih možnosti zdravljenja podaljševala.[4] Novejši pristopi k zdravljenju so doprinesli k znatno daljšemu preživetju. Danes vsaj tretjina bolnic živi desetlet ali dlje od diagnoze.[7]

Klinični znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Za vnetni rak dojke so značilne vnetne spremembe na koži prizadete dojke; koža je pordela, otekla in otrdela, lahko daje vtis pomarančaste kože.[1][4] Zaradi vnetja je lahko prizadeta dojka na otip toplejša.[4] Do sprememb na dojki, ki se odražajo na koži, pride zaradi zastajanja limfe (mezge) v koži dojke, ker rakavo tkivo blokira mezgovnice v koži dojke in tako limfa ne more normalno odtekati iz tkiva.[8] V dojki je lahko prisotna tipljiva zatrdlina, vendar je pogosteje tumor slabo omejen in netipen.[1][8]

Dojka se lahko poveča, bolnica lahko občuti v prizadeti dojki občutek teže, pekočino, ali pa je dojka občutljivejša. Bradavica je lahko udrta. Opazne so lahko povečane bezgavke v bližini dojke, zlasti pod pazduho in ob ključnici.[8]

Diagnoza[uredi | uredi kodo]

Diagnoza vnetnega raka dojke je klinično-patološka. Sum na bolezen temelji na značilnem kliničnem videzu dojke.[4] Za diagnozo vnetnega raka dojke mora biti vnetno prizadeta vsaj tretjina kože dojke.[3] Bolezen se potrdi s histopatološkim pregledom vzorca tkiva (dojke in/ali pazdušne bezgavke, kože).[4] Vzorec tkiva se odvzame z debeloigelno biopsijo, bioptični vzorec pa je osnova za določitev hormonskega in HER2-statusa.[3]

Med slikovnimi tehnikami sta standardni diagnostični preiskavi bilateralna mamografija ter ultrazvok dojk in območnih bezgavčnih lož; v nekaterih primer se opravi tudi magnetnoresonančna preiskava.[4]

Stadiji vnetnega raka dojke[uredi | uredi kodo]

Vnetni rak dojke je ob diagnozi že vedno lokalno napredoval, saj vedno prizadene tudi kožo, in je zato vsaj v III. stadiju. Kadar so prisotni tudi oddaljeni zasevki, gre za IV. stadij. Ob diagnozi je približno tretjina primerov vnetnega raka dojke že razsejana oziroma v IV. stadiju.[5]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Zdravljenje je odvisno od značilnosti in napredovalosti raka. Zdravljenje nerazsejanega vnetnega raka (III. stadij) se običajno začne s predoperativnim zdravljenjem s citostatiki (antraciklini + taksani). Pred zdravljenjem se kot pri drugih rakih dojke določi tudi status hormonskih receptorjev in receptorjev HER2. Če gre za HER2-pozitiven rak, se predoperativni citostatični shemi doda tudi zdravilo s protitelesi proti HER2. Če se bolnica odzove na predoperativno zdravljenje in če rdečina izgine, tumor pa postane operabilen, sledi operativno zdravljenje (modificirana radikalna mastektomija: odstranitev dojke in pazdušnih bezgavk).[3][4] Lumpektomija (samo odstranitev tumorja) ali mastektomija z ohranitvijo kože se ne priporočata. Tudi mastektomija s takojšnjo rekonstrukcijo dojke se odsvetuje.[9] Možna je t. i. odložena rekonstrukcija čez nekaj let, ko mine nevarnost ponovitve, do katere pride pri tej vrsti raka dojke v prvih dveh letih zdravljenja pri več kot polovici bolnic.[4] Takojšnje kirurško zdravljenje brez predhodnega predoperativnega zdravljenja je kontraindicirano, saj so izidi slabši.[9]

Po operaciji sledi obsevanje.[3][4] Pri hormonsko pozitivnem zdravljenju se po operaciji daje še adjuvantno hormonsko zdravljenje, pri HER2-pozitivnem raku pa enoletnega zdravljenja s terapijo anti-HER2. Če je tumor trojno negativen (ne izraža nobenega od obeh hormonskih receptorjev, estrogenskega ali progesteronskega, in ne receptorja HER2) in če je po predoperativnem citostatičnem zdravljenju tumor še vedno prisoten, se razmisli o dopolnilni kemoterapiji s kapecitabinom.[3]

Pri zdravljenju razsejanega invazivnega raka dojke (IV. stadij) se uporablja sistemsko zdravljenje (s citostatiki in tarčnimi zdravili glede na značilnosti tumorja). Pozneje v poteku bolezni lahko pride v poštev paliativno obsevanje primarnega tumorja ali oddaljenih tkiv z zasevki. Kirurško zdravljenje se pri razsejani bolezni uporablja izjemoma, in sicer kot paliativen poseg.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5536081/rak?query=Rak&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 9. 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/vrste_raka/rak_dojk/bolezenski_znaki, vpogled: 10. 9. 2022.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/smernice/Priporocila_diagnostike_in_zdravljenja_raka_dojk_2021.pdf, Priporočila diagnostike in zdravljenja raka dojk, Onkološki inštitut Ljubljana, Ljubljana 2021, vpogled: 10. 9. 2022.
  4. ↑ 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 4,12 4,13 Grašič-Kuhar, Cvetka, Hertl, Kristijana, Gazić, Barbara, Majdič, Elga, Žgajnar, Janez (2011). Vnetni rak dojke - priporočila za diagnostično obdelavo in zdravljenje. Onkologija (Ljubljana), letnik 15, številka 2, str. 98-101.
  5. ↑ 5,0 5,1 https://www.cancer.org/cancer/breast-cancer/about/types-of-breast-cancer/inflammatory-breast-cancer.html, vpogled: 10. 9. 2022.
  6. ↑ https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/inflammatory-breast-cancer/symptoms-causes/syc-20355413, vpogled: 10. 9. 2022.
  7. ↑ Giordano, Sharon H; Hortobagyi, Gabriel N (2003). »Inflammatory breast cancer: Clinical progress and the main problems that must be addressed«. Breast Cancer Research. 5 (6): 284–8. doi:10.1186/bcr608. PMC 314400. PMID 14580242.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 https://www.cancer.gov/types/breast/ibc-fact-sheet, vpogled: 10. 9. 2022.
  9. ↑ 9,0 9,1 Yamauchi, H; Woodward, W. A; Valero, V; Alvarez, R. H; Lucci, A; Buchholz, T. A; Iwamoto, T; Krishnamurthy, S; Yang, W; Reuben, J. M; Hortobagyi, G. N; Ueno, N. T (2012). »Inflammatory Breast Cancer: What We Know and What We Need to Learn«. The Oncologist. 17 (7): 891–899. doi:10.1634/theoncologist.2012-0039. PMC 3399643. PMID 22584436.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vnetni_rak_dojke&oldid=5758394«