Vladimir Pušenjak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vladimir Pušenjak
Portret
Rojstvo31. marec 1882({{padleft:1882|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})
Kapelski Vrh
Smrt23. april 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (54 let)
Maribor
DržavljanstvoFlag of Hungary (1896-1915; angels; 3-2 aspect ratio).svg Avstro-Ogrska
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg SHS
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklicekonomist, politik

Vladimir Pušenjak, slovenski teoretik za področje gospodarstva in politik, * 31. marec, 1882, Kapelski Vrh, † 23. april, 1936, Maribor.

Po končani gimnaziji v Mariboru je študiral pravo in filozofijo v Gradcu, leta 1906 je končal visoko šolo za zadružništva v Darmstadtu, katero je absolviral kot prvi Slovenec. Od oktobra 1907 je bil zaposlen pri Zadružni zvezi v Ljubljani, ki ga je leto dni po nastopu službe postavila za revizorja in vodjo oddelka za Spodnjo Štajersko v Maribor. Tu je napredoval v višjega revizorja in si pridobil velike zasluge za razvoj zadružništva, zlasti za posojilništvo na Štajerskem. Zraven je priobčeval temeljite gospodarske članke v NG, S, SGp in Straži, izdal vrsto zadružno vzgojnih spisov (Zimski večeri, Navodilo za poslovanje nadzorstva itd.). Z dopisi je Pušenjak sodeloval pri »Domovini« in »Slovenskem go­spodarju« od visokošolskih let, pozneje pa je prispeval narodnogospodarske in zadružne članke za »Stražo«, »Slovenca« in za »Narodnega gospodarja«, obenem pa tudi za glasila zadružništva v Gradcu in na Dunaju ter zgodovino Ljutomer. okr. posojilnice in kmet. zadrug. Po prevratu leta 1920 je bil izvoljen v Ustavodajno skupščino ter je kot poslanec v Narodni skupščini do uvedbe diktature leta 1929 zastopal okraja Slovenj Gradec in Gornji Grad. 20. septembra 1925 so ga izvolili v izvršilni odbor SLS za mariborsko volilno okrožje.[1] Izvrsten ljudski govornik, se je uveljavljal tudi v proračunskih debatah skupščine, kjer se je potegoval za povzdigo sl. gospodarstva vobče in kmet. zadružništva posebej. Na željo Antona Korošca je kandidiral v skupščinski finančni odbor v Beogradu, kjer si je ugled pridobil tudi med srbskimi in hrvatskimi finančniki. Kot izvrsten govornik je izstopal na proračunskih debatah v Narodni skupščini, prav tako pa tudi v finančnem odboru v mariborskem občinskem svetu, katerega član je bil. V poznejšem obdobju svojega življenja je postal predsednik upravnega odbora mariborske Mestne hranilnice. Malo pred smrtjo je postal uprav. svetnik Privil. agrarne banke v Beogradu. Pisal je v slovenskih katoliških političnih in gospodarskih časnikih, posebno v Straži in Slovenskem gospodarju. Pod Pušenjakovim delovnim vodstvom se je zadružništvo na slovenskem Štajerskem široko razmahnilo. Leta 1908 je bilo v mariborskem oddelku ljubljanske Zadružne zveze organiziranih 83 zadrug, ob nje­govi smrti pa jih je bilo 287 in to: 177 hranilnic in posojilnic, 30 nabavljalnih, 7 mlekarskih, 14 živinorejskih, 7 kmetskih strojnih, 5 vinarskih, 10 elektrarn, 9 stavbinskih, 8 obrtnih, 4 vodovodne in 16 raznih zadrug.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Andrejka Rudolf. "Pušenjak Vladimir". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.