Vitry-le-François

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vitry-le-François
Vitry Parc de l'hôtel de ville (16).JPG
Lega
Vitry-le-François se nahaja v Francije
Vitry-le-François
Vitry-le-François se nahaja v Grand Est
Vitry-le-François
48°43′29″N 4°35′4″E / 48.72472°N 4.58444°E / 48.72472; 4.58444Koordinati: 48°43′29″N 4°35′4″E / 48.72472°N 4.58444°E / 48.72472; 4.58444
DržavaFrancija
RegijaGrand Est
DepartmaMarne
OkrožjeVitry-le-François
KantonVitry-le-François-Vzhod
Vitry-le-François-Zahod
InterkomunalitetaSkupnost občin
Vitry-le-François
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Michel Biard
Površina
1
6,45 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
12.133
 • Gostota1.900 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
51649 /51300
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Vitry-le-François je naselje in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Marne. Leta 1999 je naselje imelo 16.737 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v jugovzhodnem delu departmaja ob reki Marni. Slednja je na tem mestu povezana z vodnimi kanali Marna-Saona, Marna-Ren in njenim stranskim kanalom. Približno 10 km južneje se nahaja največje umetno jezero v Evropi, Jezero Der-Chantecoq.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Vitry-le-François je sedež dveh kantonov:

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Heiltz-le-Maurupt, Saint-Remy-en-Bouzemont-Saint-Genest-et-Isson, Sompuis in Thiéblemont-Farémont z 49.044 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselje dolguje svoje ime francoskemu kralju Francu I. ki ga je dal ponovno zgraditi potem, ko je prvotnega leta 1544 uničila vojska svetorimskega cesarja Karla V. Sedanje mesto stoji nekoliko stran od prvotnega, na mestu slednjega se danes nahaja Vitry-en-Perthois, imenovan tudi Vitry-le-Brûlé (»požgan«).

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Kolegial Notre-Dame de l'Assomption, grajen 1629-1898,
  • Vrata porte du Pont, uničena med vojno, rekonstruirana v letu 1985 na trgu generala Leclerca.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.