Vinske mušice

Vinske mušice
	; Drosophila melanogaster
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Arthropoda (členonožci);
Razred:	Insecta (žuželke);
Podrazred:	Pterygota (krilate žuželke);
Red:	Diptera (dvokrilci);
Podred:	Brachycera (prave muhe kratkorožke);
Naddružina:	Ephydroidea;
Družina:	Drosophilidae; Róndani, 1856
Poddružine
	Drosophilinae; Steganinae;

Vinske mušice ali drozofile (znanstveno ime Drosophilidae) so družina dvokrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk, sestavlja pa jo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst.

Opis

V splošnem so vinske mušice majhne muhe, dolge od 2 do 4 milimetre. So rumenkaste barve in imajo največkrat oči rdeče barve.

So poligamne živali; v svojem kratkem življenju se parijo z več partnerji. Samci si vzpostavijo teritorije, ki presenetljivo ne vsebujejo nobene dobrine pomembne za samico ali razvoj ličink, kot sta hranilne snovi ali ustrezno mesto za odlaganje jajčec. Takšnemu sistemu parjenja pravimo lek, njegova vloga je zmanjšanje kompeticije za ustrezna mesta. Genitalije samcev in samic se ujemajo po principu ključ-ključavnica in njihova oblika je vrstno specifična, kar naj bi preprečevalo parjenje med vrstami ter je hkrati uporaben taksonomski znak za določanje vrst.

Ekologija

Ime so dobile po tem, da jih privablja vonj tekočin, v katerih poteka fermentacija. Ličinke se prehranjujejo s tekočinami in glivami v zelo zrelem ali gnijočem sadju, pa tudi z raslinskim sokom ali nektarjem močno dišečih cvetov in razpadajočimi gobami. Zaradi tega te muhe najdemo v vlažnih območjih. So del tretje skupine vrst, ki kolonizira mrhovino in s tem del naravnega procesa razpadanja (dekompozicije).

Nekatere vrste so zunanji zajedavci na gosenicah ali plenilci.

Pomen za človeka

Neposredni pomen za človeka ni bistven. Nekaj vrst iz rodu Drosophila je pogostih v človeških bivališčih (pravimo, da so sinantropne), kjer najdejo gnijoče sadje, odprt mošt ali vino, med njima sta npr. Drosophila fenestrarum in Drosophila funebris. Vrste, ki živijo v bližini človeka, lahko postanejo nevšečnost, kadar se preveč namnožijo, prenašajo pa tudi patogene. Le vrsta Zaprionus indianus je ekonomsko pomemben škodljivec, namreč na nasadih fig v Braziliji,^[1] od začetka 21. stoletja pa postaja vse resnejši problem tudi plodova vinska mušica (Drosophila suzukii), ki je sposobna odlagati jajčeca v sveže sadje in jagodičevje.^[2] Druge vrste so uporabne kot hrana za domače ljubljenčke, npr. ribe, dvoživke in plazilce.^[3]

Najbolj znana vrsta je Drosophila melanogaster, ki jo zaradi orjaških kromosomov v žlezah slinavkah, nezahtevnega gojenja in kratkega generacijskega časa veliko uporabljajo v raziskavah kot modelni organizem za preučevanje mehanizmov dedovanja, embrionalnega razvoja, evolucije in drugih procesov.

Sistematika in evolucija

Klasifikacija vinskih mušic je težavna, saj gre za majhne živali, ki se pogosto ločijo le po mikroskopskih znakih, kot je razporeditev dlak in oblika zunanjih spolovil. Kljub temu, da je D. melanogaster ena od najbolje preučenih vrst organizmov sploh (njen genom je bil v celoti sekvenciran že leta 2000^[4]), je razen rodu Drosophila in njemu najbolj sorodnih rodov skupina slabo preučena.

Družino Drosophilidae delimo na dve poddružini, Drosophilinae in Steganinae. Ti dve se ne razlikujeta v nobenem posameznem znaku, vendar je ločitev po kombinaciji znakov nedvoumna.

Galerija

Vinska mušica
Vinska mušica z mutacijo antennapedia (desno); namesto tipalnic ima na glavi par nog
Elektronska mikrografija očesa

Viri in opombe

↑ »Pest Alerts - Zaprionus indianus Gupta, DPI«. Florida Department of Agriculture and Consumer Services. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2008. Pridobljeno 17. julija 2008.
↑ Cini, Alessandro; Ioriatti, Claudio; Anfora, Gianfranco (2012). »A review of the invasion of Drosophila suzukii in Europe and a draft research agenda for integrated pest management« (PDF). Bulletin of insectology. Zv. 65, št. 1. str. 149–160.
↑ »Fruit Flies - Drosophila hydei«. Exotic-Pets.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 17. julija 2008.
↑ Adams M.D. s sod. (2000). »The genome sequence of Drosophila melanogaster«. Science. 287 (5461): 2185–95. doi:10.1126/science.287.5461.2185. PMID 10731132. Pridobljeno 25. maja 2007.

Grimaldi D.; Engel M.S. (2005). Evolution of the Insects. Cambridge: Cambridge University Press. COBISS 55898625. ISBN 0521821495.
Gullan P.J.; Cranston P.S. (2005). The Insects - an outline of entomology (3 izd.). Blackwell publishing. COBISS 427253. ISBN 1-4051-1113-5.
Sket B. s sod (ur.) (2003). Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. str. 664. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
Triplehorn, Charles A.; Johnson, Norman F. (2005). Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects (7 izd.). Belmont : Thomson Brooks/Cole. COBISS 1573286. ISBN 0-03-096835-6.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Vinske mušice.

Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Drosophilidae

(angleško)

[1] »Pest Alerts - Zaprionus indianus Gupta, DPI«. Florida Department of Agriculture and Consumer Services. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2008. Pridobljeno 17. julija 2008.

[2] Cini, Alessandro; Ioriatti, Claudio; Anfora, Gianfranco (2012). »A review of the invasion of Drosophila suzukii in Europe and a draft research agenda for integrated pest management« (PDF). Bulletin of insectology. Zv. 65, št. 1. str. 149–160.

[3] »Fruit Flies - Drosophila hydei«. Exotic-Pets.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 17. julija 2008.

[Adams_2000-4] Adams M.D. s sod. (2000). »The genome sequence of Drosophila melanogaster«. Science. 287 (5461): 2185–95. doi:10.1126/science.287.5461.2185. PMID 10731132. Pridobljeno 25. maja 2007.

[1]

[2]

[3]

[4]