Vinko Robljek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vinko Robljek
Rojstvo11. februar 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1]
Podkraj[1]
Smrt7. november 1988({{padleft:1988|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (76 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicuniverzitetni učitelj, ekonomist, rudarski inženir

Vinko Robljek, slovenski inženir rudarstva, * 11. februar 1912, Podkraj, Ajdovščina, † 7. november 1988, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju, kamor se je družina preselila po prvi svetovni vojni. Maturiral je 1930 in se vpisal na oddelek za rudarstvo na Tehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1936 tudi diplomiral. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil kot pomočnik upravnika rudnika Tresibaba-Podvis pri Knjaževcu. Od leta 1939 do konca vojne je bil tu upravnik rudnika, po osvoboditvi pa je bil premeščen v Kostolac kjer je postal tehnični direktor rudnika lignita, ki je dobavljal gorivo za beograjsko termoelektrarno[2] (TE Beograd, moč 28 MW, leto izgradnje 1932). Na samem rudniku je poskrbel za dokončanje že med okupacijo od Nemcev predvidene termoelektrarne (TE Kostolac Mali, moč 8 MW, 1948 in TE Kostolac Veliki, moč 41 MW, 1949)[3] 7. avgusta 1962 je bil imenovan za tehničnega direktorja premogovnika v Banovičih, ki je pod njegovim vodstvom postal največji rudnik rjavega premoga v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Povabljen je bil in dobil mesto profesorja za predmet Metode površinske eksploatacije na Rudarski fakulteti v Tuzli. Do upokojitve leta 1977 je bil predstojnik univerzitetne katedre za pripravo mineralnih surovin. Napisal je obširno delo Površinska eksploatacija mineralnih sirovina (Inštitut za rudarstvo, hemijsko-tehnološka istraživanja sirovina, Tuzla 1970), prvo tovrstno delo v srbohrvaščini. Za svoje zasluge je prejel več državnih odlikovanj ter strokovnih odličij in priznanj.[2]

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  2. 2,0 2,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.
  3. Kaiser, Dragutin. Elektrotehnični priručnik. Tehnička knjiga, Zagreb 1964.