Višja stomatološka šola Maribor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Praktične vaje slušateljev višje stomatološke šole v Mariboru v predkliničnem laboratoriju, foto: Dragiša Modrinjak (1961)

Višja stomatološka šola Maribor (krajše VSŠ Maribor) je nekdanja višja šola v Mariboru in članica Združenja visokošolskih zavodov Maribor, ki je izobraževala študente po programu višji dentist, z namenom omiliti izredno pereče pomanjkanje zobnih terapevtov.[1] Šola je delovala med leti 1960 in 1970.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ustanovitev[uredi | uredi kodo]

Okrajni ljudski odbor Maribor (OLO Maribor) je leta 1960 ustanovil podkomisijo, ki naj bi pripravila vse potrebno za ustanovitev Višje stomatološke šole v Mariboru. Po pripravi elaborata in drugh strokovnih podlag je OLO Maribor poslal Svetu za zdravstvo popolen elaborat za Višjo stomatološko šolo in tudi za 1. in 2. letnik študija splošne medicine.[2]

Šolo je na predlog Izvršnega sveta s sprejetjem zakona 24. 6. 1960 ustanovila Skupščina SR Slovenije [3] in tako je že 5. oktobra istega leta sprejela prve študente in začela z delovanjem.[2] Izvršni svet je za prvega direktorja imenoval zobozdravika primarija dr. Aleksandra Stergerja[4]. To je bila prva medicinska šola na 1. stopnji fakultetnega študija, ki je bila ustanovljena na pobudo Medicinske fakultete v Ljubljani in Sveta za zdravstvo Republike Slovenije.[5]

Otvoritvena slovesnost šole je potekala skupaj z Višjo agronomsko in Višjo pravno šolo dne 3. 10. 1960 v prostorih Višje agronomske šole ob prisotnosti takratnega predsednika izvršnega sveta LRS Borisa Kraigherja.[2]

Prostori[uredi | uredi kodo]

Prostori predkliničnega laboratorija višje stomatološke šole v Mariboru leta 1961

Višja stomatološka šola se je na začetku delovanja soočala z velikim pomanjkanjem prostorov. Gostovala je v več zgradbah; sedež in predavalnico je imela v prostorih Zavoda za socialno zavarovanje na Sodni ulici, drugo predavalnico, inštitute in oddelek za klinično stomatologijo pri bolnišnici kot tudi pouk iz biologije in anatomije s histologijo v montažni zgradbe na območju bolnišnice, vaje iz fizike in kemije v laboratorijih Višje tehniške šole, laboratorije za predklinično protetiko pa v prenovljenem provizoriju ob mestnem parku.[6] [2]

Decembra leta 1964 je šola dobila najsodobneje opremljene prostore v lastni zgradbi na Žitni ulici 15 na Taboru, kjer je danes sedež Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

Študij[uredi | uredi kodo]

Študij na Višji stomatološki šoli se je začel v študijskem letu 1960/61, ko je šola sprejela prve študente. V prvi semester v prvem letu študija na šoli se je vpisalo 171 slušateljev, od tega 99 rednih in 72 izrednih. V času delovanja je na šoli diplomiralo 278 stomatologov.[6]

Predmetnik[uredi | uredi kodo]

V času ustanovitve šole, je bil z reformo študij stomatologije razdeljen na dve stopnji. Prva, ki je trajala šest semestrov in se je končala z diplomo višjega dentista, in dodatno druga s štirimi semestri in diplomo doktorja stomatologije. S tem načinom študija je bila dana možnost šolanja zobozdravstvenih terapevtov na prvi tj. višješolski stopnji,[2] ki je potekala tudi na Visoki stomatološki šoli.

Šolanje je trajalo tri leta, s pridobitvijo naziva višji dentist.[3] Predmetnik in učni načrti so bil povsem prilagojeni prvostopenjskemu študiju stomatologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani.[2] Učni predmeti so se delili na predklinični in na klinični del. Dve tretjini študija na VSŠ je bil namenjen prektičnemu delu. Splošne in medicinske predmete so se študentje učili v predkliničnem obdobju študija v ustreznih oddelkih in inštitutih šole. Stomatološke predmete so v predkliničnem delu vadili v fontomskem laboratoriju, klinični del praktičnega študija splošnih medicinskih predmetov pa so opravljali v ustreznih oddelkih mariborske bolnišnice.[7]

Po končanju so lahko diplomanti nadaljevali šolanje na Medicinski fakulteti v Ljubljani smer stomatologija ali se zaposlili. Višji dentist je opravljal podobno delo kot zobozdravnik, brez nekaterih kirurških in določenih specialističnih storitev.[8]

Predavatelji[uredi | uredi kodo]

Ob ustanovitvi je imela šola dva redna predavatelja in dva strokovna sodelavca ter štiri redne administrativno-tehnične delavce. Vsi ostali so delali pogodbeno in so prihajali iz zdravstvenega doma, splošne bolnišnice, višjih šol v Mariboru in MF v Ljubljani.

Direktor šole Aleksander Sterger je predaval predmeta morfologija zob in snemna protetika. Med ostalimi so na šoli predavali tudi: prim. Mirko Birsa (interna medicina in nalezljive bolezni),[9] prof. dr. Rajko Sedej (fiksna protetika),[10] prof. dr. Milan Černelč (osnove fiziologije),[11] prim. Ciril Vreča (ustna kirurgija in ustne bolezni),[12] prim. Anton Homan (patološka anatomija in sodna medicina), [13] prim. Valentin Kuščar (patološka anatomija in sodna medicina),[14] prof. dr. Valter Krušič (mladinsko zobozdravstvo),[15] prof. dr. Niko Jesenovec (fiziološka kemija)[16] in številni drugi.

Prenehanje delovanja[uredi | uredi kodo]

Višja stomatološka šola, ki je bila med vsemi mariborskimi šolami takrat najsodobneje opremljena, je prenehala z delovanjem leta 1970[17] z obrazložitvijo, da medicinska doktrina zahteva tudi za zobozdravstveni kader samo fakultetno izobražene strokovnjake.[6] Študentje so imeli možnost opravljanja študijskih obveznosti po veljavnem učnem načrtu še do 31. 3. 1971.[2]

Prihodnost[uredi | uredi kodo]

Zaradi pomanjkanja zobozdravstvenega kadra so na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru v prihodnosti napovedali ponovno uvedbo študija stomatologije, s čimer se bo nadaljevala tradicija nekdanje Višje stomatološke šole.[18] [19]

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  1. "Razvojna pot Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor". www2.zd-mb.si. Pridobljeno dne 2015-09-26. 
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 "Aleksander Sterger: Visokošolsko izobraževanje v stomatologiji: ustanovitev in delovanje Višje stomatološke šole v Mariboru 1960–1970" (PDF). Zdravniška zbornica Slovenije.  line feed znak v |title= na poziciji 79 (pomoč)
  3. 3,0 3,1 "Vodnik 2010" (PDF). 28. 9. 2015. Pokrajinski arhiv Maribor. 
  4. Gorazd Sajko: Življenjski jubilej primarija Aleksandra Stergerja, Naš dom zdravja, interni časopis Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, št. 59, oktober-november-december 2011 (PDF)
  5. Borko, Elko (December 2013). "Novi častni člani Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva" (PDF). Revija ISIS. Pridobljeno dne 27. 9. 2015. 
  6. 6,0 6,1 6,2 Bračič, Vladimir (1983). Nastanek in razvoj visokega šolstva v Mariboru. Časopis za slovensko krajevno zgodovino št. 31. 
  7. "Podstrešje". Večer. 13. 11. 1961. Pridobljeno dne 27. 9. 2015. 
  8. "Zdravstveni statistični letopis 2012" (PDF). 
  9. "Birsa, Mirko (1924–) - Slovenska biografija". www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno dne 2017-12-31. 
  10. "Prof. dr. Rajko Sedej, osemdeseta obletnca življenja in dela". Zdrvstveni vestnik. 
  11. Černelč, Milan (1961). Osnove fiziologije: (skripta). Višja stomatološka šola. 
  12. "V spomin: Ciril Vreča (1934–2016)". Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno dne 2018-01-01. 
  13. Fokter Repše, Alenka. "V SPOMIN Prim. ANTON HOMAN, dr. med., specialist patologije in sodne medicine Nekrolog". mail.szd.si. Pridobljeno dne 2018-01-01. 
  14. Administrator. "Dr. Valentin KUŠAR". www.lukovica.web-arhitekt.si. Pridobljeno dne 2018-01-01. 
  15. Mencinger, Alenka. "RAZVOJ ZOBOZDRAVSTVENE PREVENTIVE NA OBMOČJU ZGORNJE GORENJSKE" (PDF). NIJZ.  line feed znak v |title= na poziciji 34 (pomoč)
  16. Maribor, IZUM – Institut informacijskih znanosti,. "COBISS+". plus.si.cobiss.net. Pridobljeno dne 2018-01-01. 
  17. "Zgodovina". www.um.si. Pridobljeno dne 2015-09-26. 
  18. "Na mariborski medicinski fakulteti napovedujejo študij klinične farmacije". maribor24.si. 2017-01-29. Pridobljeno dne 2017-12-31. 
  19. "Bomo v Mariboru izobraževali tudi farmacevte in zobozdravnike? | Mariborinfo.com". mariborinfo.com. Pridobljeno dne 2018-01-01. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]