Vetrni relief

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Kako in kje veter preoblikuje površje[uredi | uredi kodo]

Delovanje vetra, ki ga po grškem bogu Eolu imenujemo tudi eolsko delovanje. Veter lahko material odnaša tudi navzgor, z nasprotno smerjo sile gravitacije.
Delovanje vetra se srečuje z odnašanjem materiala oz. vetrno erozijo ter s prenosom materiala ali vetrno akumulacijo. Večja ko je hitrost vetra, močnejše je njegovo delovanje. Njegovo delovanje je učinkovito le ob posebnih razmerah, saj veter na čvrsto kamnino skoraj nima vpliva.
Najboljše razmere za delovanje vetra so v suhem podnebju oz. puščavah.

Kje in kako nastajajo puščave[uredi | uredi kodo]

Puščave običajno imenujemo območja v suhem ali aridnem podnebju, kjer na leto pade manj kot 250mm padavin. Najpomembnejše za puščave je to, da je količina vode, ki izhlapi, večja od količine vode, ki jo površje prejme v obliki padavin. Podnebje kjer pade 250-500mm padavin, imenujemo polsuhoali semiaridno.
Puščave nastajajo v štirih različnih okoliščinah. Največje puščave na svetu (npr. Sahara) so nastale na območjih subtropskega visokega zračnega pritiska
Drug primer so puščave na jugozahodni strani celin kjer pred obalo tečejo hladni morki tokovi.(Atacama in Namib v Afriki)
Tretji primer so puščave, ki ležijo na zavetrni strani gorskih pregrad ali globoko v notranjosti celin. (notranjost Azije)
Četrti primer pa so puščave, ki jih je pospešil človek s svojim neumesnim delovanjem.