Verfeil, Haute-Garonne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Verfeil, Haute-Garonne
Lega
Zemljevid
Verfeil, Haute-Garonne se nahaja v Francija
Verfeil, Haute-Garonne
Verfeil, Haute-Garonne se nahaja v Okcitanija
Verfeil, Haute-Garonne
43°39′27″N 1°39′39″E / 43.65750°N 1.66083°E / 43.65750; 1.66083Koordinati: 43°39′27″N 1°39′39″E / 43.65750°N 1.66083°E / 43.65750; 1.66083
DržavaFrancija
RegijaOksitanija
DepartmaHaute-Garonne
OkrožjeToulouse
KantonVerfeil
InterkomunalitetaSkupnost občin
Côteaux du Girou
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Hervé Dutko (Socialistična stranka)
Površina
1
41,23 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
3.797
 • Gostota92 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
31573 /31590
Nadmorska višina146–273 m
(povp. 225 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Verfeil (okcitansko Verfuèlh) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Haute-Garonne regije Jug-Pireneji. Leta 2008 je naselje imelo 2.993 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje leži v pokrajini Languedoc ob reki Girou, 21 km severovzhodno od Toulousa.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Verfeil je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Bonrepos-Riquet, Gauré, Gragnague, Lavalette, Saint-Marcel-Paulel in Saint-Pierre s 5.895 prebivalci.

Kanton Verfeil je sestavni del okrožja Toulouse.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Verfeil je bil v srednjem veku, od 1140 do sredine 13. stoletja, pomembno središče katarizma. V njem je imel leta 1145 svoj govor proti hereziji Bernard iz Clairvauxa, menih in utemlejitelj cistercijanov. Odslovljen brez pravega posluha meščanov naj bi kraj preklel z besedami "Viridefolium, desiccet te Deus!" (Verfeil, naj te Bog izsuši!).

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • mestna vrata porte Tolosane in porte Vaureze,
  • ostanki gradu château de Verfeil,
  • cerkev sv. Blaža.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.