Vepščina
| Vepščina | |
|---|---|
| vepsän kelʹ | |
| Materni jezik | Rusija |
| Področje | Karelija (Vepški narodni volost) Leningrajska oblast Vologdska oblast |
| Etničnost | 5.900 Vepsov (popis 2010) |
Št. maternih govorcev | [2] |
| Pisava | latinica (vepška abeceda) |
| Uradni status | |
Priznani manjšinski jezik | |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | vep |
| Glottolog | veps1250 |
| ELP | Veps |
 | |
 | |
Vepščina (vepsän kel, vepsä) je finski jezik iz uralske jezikovne družine, ki ga govorijo Vepsi. Tesno je soroden finščini ter karelščini, zapisuje pa se v latinični pisavi. Po sovjetskih statističnih podatkih se je konec leta 1989 za etnične Vepse samoopredelilo 12.500 ljudi. Leta 2010 se je za etnične Vepse samoopredeljevalo 5.900 oseb, jezik pa je imel približno 3.600 maternih govorcev.
Jezik se deli na tri narečja glede na lokacijo govorca: na severno vepščino ob Oneškem jezeru, južno od Petrozavodska, severno od reke Svir, vključno z nekdanjo občinsko avtonomijo Vep, srednjo vepščino na vzhodu Leningrajske in na severozahodu Vologdske oblasti in južno vepščino v Leningrajski oblasti. Severno narečje se zdi najbolj izrazito od vseh treh, vendar je še vedno precej razumljivo govorcem drugih dveh narečij. Govorci severnega narečja sebe imenujejo 'Ludi' (lüdikad) ali 'lüdilaižed'.
V Rusiji se vepščine uči več kot 350 otrok v petih narodnih šolah.[7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Росстат — Всероссийская перепись населения 2020«. rosstat.gov.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2020. Pridobljeno 3. januarja 2023.
- ↑ Vepščina at Ethnologue (18. izd., 2015)
- ↑ »O gosudarstvennoy podderzhke karelskogo, vepsskogo i finskogo yazykov v Respublike Kareliya« О государственной поддержке карельского, вепсского и финского языков в Республике Карелия. Kareliya ofitsialnaya Карелия официальная (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 8. januarja 2011.
- ↑ Rantanen, Timo; Tolvanen, Harri; Roose, Meeli; Ylikoski, Jussi; Vesakoski, Outi (8. junij 2022). »Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic«. PLOS ONE (v angleščini). 17 (6): e0269648. Bibcode:2022PLoSO..1769648R. doi:10.1371/journal.pone.0269648. PMC 9176854. PMID 35675367.
- ↑ Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, & Tolvanen, Harri. (2021). Geographical database of the Uralic languages (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188
- ↑ »UNESCO Atlas of the World's Languages in Danger« (PDF) (v angleščini). UNESCO. 2010. str. 36. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 31. maja 2022. Pridobljeno 31. maja 2022.
- ↑ »The Vepsian Culture Society in Karelia Celebrates its 15th Anniversary«. The Official Karelia. 9. december 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. septembra 2018. Pridobljeno 3. avgusta 2012.
