Ventotenski manifest
Ventotenski manifest (italijansko Manifesto di Ventotene), z uradnim naslovom Za svobodno in združeno Evropo. Osnutek manifesta (Per un'Europa libera e unita. Progetto d'un manifesto) je politična izjava, ki jo je napisal Altiero Spinelli,[1] medtem ko je bil med drugo svetovno vojno zaprt na italijanskem otoku Ventotene. Manifest, dokončan junija 1941, je bil razširjen v italijanskem odporu in kmalu je postal program Movimento Federalista Europeo. Manifest je pozval k socialistični federaciji Evrope in sveta. V besedilu sta evropski federalizem in svetovni federalizem predstavljena kot način za preprečevanje prihodnjih vojn. Vayssière ugotavlja, da manifest na splošno velja za rojstvo evropskega federalizma. Spinelli (1907–1986), nekdanji komunist, je postal vodja federalističnega gibanja zaradi svojega primarnega avtorstva Manifesta in svojega povojnega zagovarjanja. Manifest je pozval k prekinitvi z evropsko preteklostjo za oblikovanje novega političnega sistema s prestrukturiranjem politike in obsežno družbeno reformo. Predstavljena ni bila kot idealna, ampak kot najboljša možnost za povojne razmere v Evropi.[2]
Ključno besedilo[uredi | uredi kodo]
Najpomembnejša ocena je bila trditev, da
- »Ločnica med progresivnimi in reakcionarnimi strankami ne sledi več formalni črti večje ali manjše demokracije ali večjega ali manjšega socializma, ki ga je treba uvesti; prej pade delitev po črti, zelo novi in bistveni, ki ločuje člane stranke na dve skupini. Prvega sestavljajo tisti, ki bistveni namen in cilj boja pojmujejo kot prastarega, to je osvojitev nacionalne politične oblasti – in ki, čeprav nehote, igrajo na roko reakcionarnih sil, ki prepuščajo razžarjeno lavo ljudske strasti, umeščeno v stare kalupe in s tem omogočijo, da se stari absurdi ponovno vzbudijo. Drugi so tisti, ki vidijo kot glavni namen ustvarjanje trdne mednarodne države; k temu cilju bodo usmerjali ljudske sile in, ko bodo osvojili nacionalno oblast, jo bodo uporabili predvsem kot instrument za doseganje mednarodne enotnosti.«[3]
Ta izjava je bila v nasprotju s takrat prevladujočo idejo, da je enotnost mogoče doseči skoraj naravno in le kot sekundarni cilj, po doseganju političnih namenov (komunizem, demokracija itd.) v posameznih državah.
Izdaje[uredi | uredi kodo]
- Il Manifesto di Ventotene/Ventotenski manifest, Altiero Spinelli in Ernesto Rossi, predgovor Eugenio Colorni. Predgovor Laura Boldrini, uvod Lucio Levi in Pier Virgilio Dastoli. Editrice Ultima spiaggia, serija knjig "Sand Grains" Nicole Vallinoto, julij 2016. [Dvojezična izdaja v italijanščini in angleščini]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Anonymous (16. junij 2016). »The history of the European Union«. European Union.
- ↑ Bertrand Vayssière, "Le Manifeste de Ventotene (1941): Acte de Naissance du Federalisme Europeen," Guerres Mondiales et Conflits Contemporains (Jan 2005), Vol. 55 Issue 217, pp69-76
- ↑ "La linea di divisione fra i partiti progressisti e partiti reazionari cade perciò ormai, non lungo la linea formale della maggiore o minore democrazia, del maggiore o minore socialismo da istituire, ma lungo la sostanziale nuovissima linea che separa coloro che concepiscono, come campo centrale della lotta quello antico, cioè la conquista e le forme del potere politico nazionale, e che faranno, sia pure involontariamente il gioco delle forze reazionarie, lasciando che la lava incandescente delle passioni popolari torni a solidificarsi nel vecchio stampo e che risorgano le vecchie assurdità, e quelli che vedranno come compito centrale la creazione di un solido stato internazionale, che indirizzeranno verso questo scopo le forze popolari e, anche conquistato il potere nazionale, lo adopereranno in primissima linea come strumento per realizzare l'unità internazionale"
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- The Manifesto of Ventotene (angleško)