Sporazum o večnem miru (1686)

Sporazum o večnem miru
Vrsta pogodbe	sporazum o premirju
Kontekst	rusko-poljska vojna
Datum podpisa	6. maj 1686
Lokacija	Moskva
Podpisniki	Vasilij Vasiljevič Golicin Krzysztof Grzymułtowski ; Marcjan Ogiński
Stranke	Rusko carstvo Republika obeh narodov
Jeziki	• ruščina ; • poljščina

Sporazum o večnem miru ali enostavno Večni mir (rusko Вечный мир, Večnij mir, poljsko Pokój wieczysty, tradicionalno Pokój Grzymułtowskiego, litovsko Amžinoji taika) je bil sporazum, sklenjen 6. maja 1686 med Ruskim carstvom in poljsko-litovsko Republiko obeh narodov. Sporazum sta 6. maja 1686 v Moskvi v imenu Republike obeh narodov podpisala poznanski poveljnik Krzysztof Grzymułtowski in litovski kancler Marcjan Ogiński, v imenu Ruskega carstva pa ruski knez Vasilij Vasiljevič Golicin. Sprti strani je k sklenitvi miru prisililo posredovanje Osmanskega cesarstva v dogajanje v Ukrajini.^[1]

Sporazum o večnem miru je potrdil sklepe Andrusovskega sporazuma iz leta 1667.^[1] Sestavljen je iz bil preambule in 33 členov. Sporazum je Rusiji zagotovil posest Levobrežne Ukrajine in mesto Kijev, ki je sicer spadal v Desnobrežno Ukrajino.^[2] Rusko carstvo je moralo plačati Poljski odškodnino 146.000 rubljev kot nadomestilo za izgubo Levobrežne Ukrajine.^[2] Rusiji so bile prepuščene tudi pokrajine Zaporoška Seč, sibirske dežele in mesta Černigov, Starodub in Smolensk. Poljska je obdržala Desnobrežno Ukrajino. Obe strani sta se sporazumeli, da ne bosta sklepali enostranskih sporazumov z Osmanskim cesarstvom.^[2]

Rusija je s podpisom sporazuma postala članica protiturške koalicije, ki je bila sestavljena iz Republike obeh narodov, Svetega rimskega cesarstva in Beneške republike. Rusija se je zavezala, da bo organizirala vojaško akcijo proti Krimskemu kanatu, ki je privedla do rusko-turške vojne (1686–1700).

Sporazum o večnem miru je bil velik uspeh ruske diplomacije. Na Poljskem so sporazumu odločno nasprotovali. Poljsko-litovski Sejm (parlament) je sporazum ratificiral šele leta 1710.^[2]^[3] Pravna legitimnost njegove ratifikacije je sporna.^[4] Po mnenju Jaceka Staszewskega je sporazum sporen, ker ni bil potrjen do sklica Sejma leta 1764.^[5]

Sporazum je pomenil prelomnico v rusko-poljskih odnosih in igral pomembno vlogo v bojih vzhodnoevropskih narodov proti turško-tatarskim agresorjem. Kasneje je Rusiji omogočil vojno s Švedsko za dostop do Baltskega morja. Meje med Rusijo in Republiko obeh narodov, določene z Večnim mirom, so veljale do prve delitve Poljske leta 1772.

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ ^1,0 ^1,1 Ariel Cohen (1998). Russian Imperialism: Development and Crisis. Greenwood Publishing. str. 43. ISBN 978-0-275-96481-8.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Jerzy Jan Lerski; Piotr Wróbel; Richard J. Kozicki (1996). Historical dictionary of Poland, 966-1945. Greenwood Publishing Group. str. 183. ISBN 978-0-313-26007-0.
↑ Norman Davies (1982). God's Playground, a History of Poland: The origins to 1795. Columbia University Press. str. 406. ISBN 978-0-231-05351-8.
↑ Eugeniusz Romer. O wschodniej granicy Polski z przed 1772 r. V Księga Pamiątkowa ku czci Oswalda Balzera, t. II. Lwów 1925, str. 355.
↑ Jacek Staszewski. August II Mocny. Wrocław 1998. str. 100.

[ref1-1] 1,0 ^1,1 Ariel Cohen (1998). Russian Imperialism: Development and Crisis. Greenwood Publishing. str. 43. ISBN 978-0-275-96481-8.

[ref2-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Jerzy Jan Lerski; Piotr Wróbel; Richard J. Kozicki (1996). Historical dictionary of Poland, 966-1945. Greenwood Publishing Group. str. 183. ISBN 978-0-313-26007-0.

[3] Norman Davies (1982). God's Playground, a History of Poland: The origins to 1795. Columbia University Press. str. 406. ISBN 978-0-231-05351-8.

[4] Eugeniusz Romer. O wschodniej granicy Polski z przed 1772 r. V Księga Pamiątkowa ku czci Oswalda Balzera, t. II. Lwów 1925, str. 355.

[5] Jacek Staszewski. August II Mocny. Wrocław 1998. str. 100.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]