Vasilij Vasiljevič Ulrih

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vasilij Vasiljevič Ulrih
Rojstvo 13. julij 1889({{padleft:1889|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Zastava Latvije Riga  *
Smrt 7. maj 1951({{padleft:1951|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (61 let)
Zastava Rusije Moskva  *
Pripadnost Flag of the Soviet Union Sovjetska zveza
Rod/služba Čeka
Čin Generalpolkovnik
Oboroženi
konflikti
Prva svetovna vojna

Vasilij Vasiljevič Ulrih (rusko Василий Васильевич Ульрих), ruski vojaški sodnik, * 13. julij 1889, † 7. maj 1951.

Bil je pomemben sodnik v Sovjetski zvezi v času Stalina. Predsedoval je več večjim montiranim sodnim procesom v času Stalinove čistke[1].

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je latvijskemu revolucionarju nemškega rodu in ruski plemkinji. Zaradi dejstva, da sta bila oba starša revolucionarja, je bila družina izgnana za pet let v notranje izgnanstvo v sibirski Irkutsk.

Leta 1910 se je Vasilij vrnil v Rigo in pričel s študijem na Riškem politehniškem inštitutu, kjer je diplomiral leta 1914. Kot častnik se je bojeval med prvo svetovno vojno.Po boljševistični revoluciji mu je Leon Trocki omogočil vstop v Čeko. Tam je postal član več vojaških tribunalov in zaradi sloga delovanja prišel v Stalinovo pozornost.

Leta 1926 je postal predsednik Vojaškega kolegija Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze (do leta 1948) in med leti 1935-38 je bil tudi namestnik predsednika Vrhovnega sodišča ZSSR[2]. V tej vlogi je izdajal predhodno določene sodbe (večinoma smrtne kazni) v času pred, med in po drugi svetovni vojni.

Leta 1948 je naredil napako v sojenju (namesto, da bi skupino ukrajinskih kmetov obsodil na smrt, jih je izgnal v Sibirijo), zaradi česar je bil razrešen položaja in poslan na Vojaško-pravno fakulteto.

Leta 1950 je bil aretiran in med preiskavo je umrl[3]. Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči.

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]