Vasilij Vasiljevič Ulrih
| Vasilij Vasiljevič Ulrih | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 13. julij 1889 Riga |
| Smrt | 7. maj 1951 (61 let) Moskva |
| Pripadnost |  Sovjetska zveza |
| Rod/služba | Čeka |
| Čin | Generalpolkovnik |
| Oboroženi konflikti | Prva svetovna vojna |
Vasilij Vasiljevič Ulrih (rusko Василий Васильевич Ульрих), ruski vojaški sodnik, * 13. julij 1889, † 7. maj 1951.
Bil je pomemben sodnik v Sovjetski zvezi v času Stalina. Predsedoval je nekaj večjim montiranim sodnim procesom v obdobju Stalinovih čistk.[1]
Življenje[uredi | uredi kodo]
Rodil se je latvijskemu revolucionarju nemškega rodu in ruski plemkinji. Zaradi dejstva, da sta bila oba starša revolucionarja, je bila družina izgnana za pet let v notranje izgnanstvo v sibirski Irkutsk.
Leta 1910 se je Vasilij vrnil v Rigo in pričel s študijem na Riškem politehniškem inštitutu, kjer je diplomiral leta 1914. Kot častnik se je bojeval med prvo svetovno vojno.Po boljševistični revoluciji mu je Lev Trocki omogočil vstop v Čeko. Tam je postal član več vojaških tribunalov in zaradi sloga delovanja prišel v Stalinovo pozornost.
Leta 1926 je postal predsednik Vojaškega kolegija Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze (do leta 1948) in v letih 1935−38 je bil tudi namestnik predsednika Vrhovnega sodišča ZSSR.[2] V tej vlogi je izdajal predhodno določene sodbe (večinoma smrtne kazni) v času pred, med in po drugi svetovni vojni.
Leta 1948 je naredil napako v sojenju (namesto, da bi skupino ukrajinskih kmetov obsodil na smrt, jih je izgnal v Sibirijo), zaradi česar je bil razrešen položaja in poslan na Vojaško-pravno fakulteto.
Leta 1950 je bil aretiran in med preiskavo je umrl.[3] Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči.
Odlikovanja[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ {AUTHOR}. "Биография Василий Ульрих". www.peoples.ru (v ruščina). Pridobljeno 2023-03-17.
- ↑ "Ульрих Василий Васильевич". www.hrono.ru. Pridobljeno 2023-03-17.
- ↑ "УЛЬРИХ Василий Васильевич, фото, биография". persona.rin.ru. Pridobljeno 2023-03-17.
- ↑ "VGD.ru". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-05-26. Pridobljeno 2010-09-06.
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Anton Antonov Ovsejenko, The Time of Stalin
- Robert Conquest, The Great Terror: A Reassessment
- Amy Knight, Who Killed Kirov: The Kremlin's Greatest Mystery
- Aleksander Solženicin, The Gulag Archipelago
- Arkadij Vaksberg, Stalin's Prosecutor: The Life of Andrei Vyshinsky
- Dmitri Volkogonov, Stalin: Triumph and Tragedy
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- Rojeni leta 1889
- Umrli leta 1951
- Baltski Nemci
- Ruski pehotni častniki
- Veterani prve svetovne vojne
- Častniki Imperialne ruske kopenske vojske
- Pripadniki Čeke
- Sovjetski vojaški sodniki
- Generali Rdeče armade
- Ruski generali
- Nosilci reda Lenina
- Nosilci reda domovinske vojne
- Nosilci reda rdeče zvezde
- Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva