Pojdi na vsebino

Varaždin

Varaždin
Mesto
Varaždin se nahaja v Hrvaška
Varaždin
Varaždin
Lega Varaždina na Hrvaškem
Koordinati: 46°18′N 16°20′E / 46.300°N 16.333°E / 46.300; 16.333
DržavaHrvaška
ŽupanijaVaraždinska županija
Upravljanje
 • ŽupanGoran Habuš (HNS)
Površina
 • Mesto59,45 km2
Prebivalstvo
 (2011)[1]
 • Mesto46.946
 • Gostota790 preb./km2
 • Urbano
38.839
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
42 000
Omrežna skupina042
Avtomobilska oznaka
Spletna stranwww.varazdin.hr

Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba. Leži ob reki Dravi, mimo njega je speljana avtocesta A4 in je središče Varaždinske županije. Po popisu iz leta 2011 je imela mestna občina Varaždin okrog 47.000 prebivalcev, 2021 44.000, samo mesto/naselje pa jih ima 36.000. Varaždin se prvič omenja 1181, svobodno kraljevo mesto je postal 1209, od konca 14. stoletja je bil v posesti Celjskih grofov, ki so bili tudi lastniki mesta in večjega dela hrvaškega Zagorja. Varaždin se je razvil okoli srednjeveške trdnjave (v 16. stoletju so obnovili varaždinski Stari grad v renesančnem slogu), ki stoji v središču mesta. Leži na meji med širimi zgodovinskimi pokrajinami: Štajersko, Medžimurjem, Zagorjem in Podravino. V kraju je razvita tekstilna, prehrambena in računalniška industrijo.

Varaždin se ponaša s svojo kulturno in politično tradicijo, saj je 1767 postal sedež upravnih in pravosodnih ustanov (Hrvaški kraljevi zbor, sodišče Banski stol), ki so se po požaru 1776 spet preselile nazaj v Zagreb. Med temi leti je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške, v tem obdobju pa so bile zgrajene številne palače in javne zgradbe, ki so se ohranile do danes in so dale mestni arhitekturi slovit baročni značaj, zaradi česar Varaždin pogosto imenujejo kar "mali Dunaj". Jezuitski kolegij je bil v Varaždinu ustanovljen že 1632/36[dvomljivo] in so ga obiskovali tudi Slovenci, poskus njegove preselitve na Ptuj v 17. stoletju pa ni bi uspešen. Takrat so v Varaždin prišli kapucini. V Varaždinu je zdaj tudi sedež rimskokatoliške škofije, ki se je leta 1997 izločila iz Zagrebške nadškofije, pa tudi Geotehniške fakultete (Geotehnički fakultet u Varaždinu) in Fakultete organizacije in informatike, ki sta članici Univerze v Zagrebu, od nedavnega[kdaj?] pa je tudi eden od sedežev hrvaške Univerze Sjever (Koprivnica-Varaždin). Na Dravi je zaradi zajezitve HE Čakovec vzhodno od mesta nastalo umetno Varaždinsko jezero.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
9699 10014 9789 10410 12130 13844 14123 13467 17314 19341 26460 34312 39545 41846 41434

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima Popis 2011« (HTML). Državni zavod za statistiku. Pridobljeno 9. septembra 2014. (hrvaško)
  2. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]